Inflacija se še umirja

Vse od polletja statistiki ugotavljajo, da se je rast povprečja cen življenjskih potrebščin ustavila, medletna rast cen pa se znižuje.

Ljubljana – Statistični urad RS je v četrtek objavil podatke o gibanju cen življenjskih potrebščin in že drugi mesec zapored ugotovil, da se povprečje teh cen, ki je tudi merilo inflacije, ni spremenilo. Ugotavljajo namreč, da se je blago v povprečju podražilo za 0,4 odstotka, storitve pa pocenile za 0,8 odstotka. Izračunali so, da smo v desetih mesecih leta 2008 pridelali v povprečju za 3,5 odstotka višje cene, medtem ko je medletna inflacija, torej primerjava cen z lanskim oktobrom, zdrknila na 4,9 odstotka.

Na omenjene skupne rezultate so najbolj vplivala sicer sezonska nihanja in pocenitev naftnih derivatov. Znižanja cen so ugotovili v skupinah rekreacija in kultura, prevoz, stanovanje in komunikacije, podražili pa so se obleka in obutev (v povprečju za kar 6,8 odstotka), izobraževanje, hrana in brezalkoholne pijače (v povprečju za 0,4 odstotka), stanovanjska oprema, zdravje ter gostinske in nastanitvene storitve. V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se oktobra najbolj podražili ribe (za 2,4 odstotka), meso (za dva odstotka), olja in maščobe (za 1,5 odstotka) ter kava, čaj in kakav (za 1,2 odstotka), najbolj pa se je pocenila zelenjava (za 1,4 odstotka).

Praktično enaka gibanja cen se pokažejo tudi pri izračunu tako imenovanega harmoniziranega indeksa cen, ki je mednarodno primerljiv. Letna inflacija, ki je v Sloveniji po teh izračunih znašala 4,8 odstotka, se tako postopoma približuje evropskim vrednostim. V evropskem statističnem uradu Eurostat so izračunali, da je znašala inflacija v območju evra 3,2 odstotka.

Relativno hitro umirjanje inflacije v zadnjih štirih mesecih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predvsem posledica zniževanja cen energentov, hkrati pa se umirjajo tudi cenovni pritiski večine drugih skupin cen. Poleg zelo verjetne predpostavke, da se trend upadanja cen energentov ne bo obrnil, bodo na umirjanje inflacijskih pritiskov v preostalih mesecih leta vplivali tudi upočasnjena gospodarska aktivnost in pričakovanja glede njenega vnovičnega okrevanja, poudarjajo v UMAR-ju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 25. september 2011 / 07:00

Intervju, ki ne bo na WikiLeaksu

V Sloveniji me najbolj moti omenjanje nacionalnega interesa, ki le omogoča nekdanjim komunistom, da so bogati in varni, medtem ko državljani čutijo negativne posledice, pravi ameriški veleposlanik v S...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.