Ko eksplodira otrok (4)

Značilnosti otrok, ki vplivajo na to, kako se otrok odziva v nekem okolju, so povezane z reševanjem problemov, z obvladovanjem novih situacij, z opažanjem ter presojo.

Vse to in še marsikaj spada k zrelosti, ki jo otrok pridobiva z leti. Posledice nezrelosti so: pogosta jeza (otrok ne obvlada situacije, ampak situacija njega), upiranje odraslim, nizek prag za frustracije, neprožno mišljenje (črno-bela slika), vztrajanje pri neprilagodljivem vedenju kljub neprijetnim posledicam. Ko si predstavljamo otroka z vsemi temi značilnostmi, ki ga iz dneva v dan spravljajo v težave in mu prinašajo dodatne kazni v situaciji, ki od njega zahteva razumski in hiter odziv, je popolnoma nelogično, da bi to zmogel. To je tako, kot če bi od levičarja zahtevali, naj piše z desno roko. Saj se bo potrudil, potem pa bo obupal in spet pisal z levo roko. Čeprav je nagrada za lepo vedenje pogosto zelo mamljiva, je otroci s takšnimi težavami ne morejo doseči. Nobene pametne razlage ni, zakaj bi otrok iz dneva v dan počel nekaj, kar mu prinaša samo škodo. Potreba po pozornosti zbledi ob slabi komunikaciji in načetih odnosih, ki jih prinaša neprilagojeno vedenje. Škoda je, ker premalo razmišljamo o tem, kako prekiniti takšen začaran krog vedenja in otroka usposobiti za primerno vedenje. Preveč se ukvarjamo samo s tem, kar nas moti. Zavedati bi se morali, da prilagodljivo vedenje ni nekaj samoumevnega in da se po tem zelo razlikujemo tudi odrasli. Bolj kot smo sami prilagodljivi novim situacijam, težje razumemo ljudi, ki tega ne zmorejo. Pri njih enostavno pride do blokad in ne morejo naprej. Če jih potiskamo naprej, nismo storili nič koristnega. To je podobno, kot bi otroka, ki še ne zna hoditi, postavili na tla in ga vlekli za roke naprej samo, da bi hodil. Če pa otroku, ki še ne obvlada hoje, damo svoj čas, ga razumemo in mu damo čim več pogojev, da se bo hoje naučil (da preko različnega gibanja trenira mišice, ki so potrebne za hojo), bo rezultat vsekakor boljši.