Praznika reformacije in spomina na mrtve

V teh dneh praznujemo dva državna praznika zapored, 31. oktober je dan reformacije, 1. november dan spomina na mrtve.

Kranj - Praznika sta nam za en dan skrajšala delovni teden, z njima pa tudi učenci in dijaki končujejo letošnje »krompirjeve počitnice«. 31. oktobra praznujemo dan reformacije v spomin na nemškega teologa Martina Lutra, ki je s 95 tezami o napakah takratne rimskokatoliške Cerkve začel gibanje za njeno reformacijo. Za Slovence ima praznik letos še poseben pomen, saj praznujemo petstoto obletnico rojstva Primoža Trubarja, začetnika reformacije na Slovenskem in avtorja Katekizma in Abecednika v slovenskem jeziku. Letos se je zvrstilo že več prireditev, povezanih z očetom slovenskega jezika, včeraj ob 20. uri je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja državna slovesnost ob dnevu reformacije, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk. Kulturni program scenarista in režiserja Mateja Filipčiča je temeljil na zgodovini in razvoju slovenskega jezika ter na njegovem prebujenju z reformacijo, na ogled pa je tudi razstava dr. Mihaela Glavana Trubar v jubilejnem letu 2008.

Dnevu reformacije sledi 1. november, dan spomina na mrtve, dan mrtvih ali vsi sveti, kakor praznik še imenujemo na Slovenskem. Gre za intimnejši praznik, ob katerem se spomnimo umrlih prednikov, svojcev, prijateljev, jim tega dne prinesemo cvetje in prižgemo svečo. Slovenci temu prazniku namenjamo še posebno pozornost in ponekod prav pretirano krasimo grobove z gorami cvetja. Morda bodo letos grobovi na račun težjih socialnih razmer nekoliko skromnejši. Ob 1. novembru pa zagorijo sveče tudi ob spomenikih padlih v vojnah in na prizoriščih ubitih po vojni, ki so vsi vredni našega spoštljivega spomina.