Kamniški muzej na prostem je bil eden prvih na Slovenskem, v letih 1968-1973 ga je uredila takratna etnologinja kamniškega muzeja Majda Fister.

Kašče z novo slamnato streho

Skansen tuhinjskih kašč na platoju pred kamniškim muzejem predstavlja že skoraj izginulo stavbno dediščino podeželja.

Kamnik – Skansen ali muzej na prostem pred gradom Zaprice je v zadnjih letih dobil lepšo podobo, predvsem pa so v Medobčinskem muzeju Kamnik z obnovitvenimi deli poskrbeli, da bo stavbna dediščina, kakor si jo je mogoče ogledati pri njih, na ogled še vrsto let.

Že leta 2006 so obnovili slamnato streho na najstarejši kašči iz leta 1793, lani je na vrsto prišla skodlasta streha na vodnjaku, pred dobrim mesecem pa so ob finančni pomoči Občine Kamnik obnovili še slamnate strehe na preostalih treh kaščah. »Tuhinjske kašče so podzidane, drugače pa v celoti lesene in krite s slamo. Prav prekrivanje s slamo je v zadnjih desetletjih precejšen problem. Seveda se še najdejo starejši ljudje, ki bi znali pokrivati s slamo, večji problem pa je sam material. Za to potrebujemo daljšo rženo slamo, ki jo je sedaj, ko se vse strojno žanje, vedno manj. V sodelovanju z drugimi Zavodi za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo prišli do obrtnika, ki združuje oboje – znanje in ima ves potreben material. To je Anton Golnar, samostojni podjetnik iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici,« je povedala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar.

Kamniški muzej na prostem sestavljajo štiri kašče, prepeljane iz Tuhinjske doline, sušilnica in vodnjak. Skansen, eden najstarejših na Slovenskem, je kot primer restavriranih in prezentiranih spomenikov ljudske arhitekture razglašen za kulturni spomenik, a obnovitvena dela še niso zaključena, saj bo treba obnoviti nekaj lesenih delov, ki so poškodovani zaradi večkratnih vlomov v kašče. Vodstvo muzeja si prav zaradi vandalizma in mnogih obiskovalcev, ki se z avtom zapeljejo tik pred stare objekte, prizadeva skansen zaščititi z ograjo.

Stare kašče in drugi objekti so stalno dostopni obiskovalcem, muzej pa organizira tudi strokovna vodstva, delavnice za najmlajše in druge dogodke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 5. junij 2007 / 07:00

Le še zmaga do naslova prvakov

Domžale - Potem ko so košarkarji Uniona Olimpije v četrtek zvečer izid v zmagah velikega finala državnega prvenstva izenačili na 1 : 1, v soboto Domžalčani v svoji dvorani niso d...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 18. oktober 2017 / 19:41

Hranilnica toži svojega ustanovitelja

Hranilnica Lon od svojega idejnega očeta Slavka Erzarja in še dveh nekdanjih nadzornikov zahteva sto enajst tisoč evrov odškodnine.

Rekreacija / sreda, 18. oktober 2017 / 19:41

Prvi Robežov pohod v nordijski hoji

Medvode – V soboto, 21. oktobra, bo potekal prvi Robežov pohod v nordijski hoji z licencirano učiteljico in demonstratorko nordijske hoje in teka Kranjčanko Majo Benedičič. Začetek pohoda bo ob 10....

Rekreacija / sreda, 18. oktober 2017 / 19:40

Najbolje balinajo loške upokojenke

Balinarke Društva upokojencev Škofja Loka so prvič v več kot tridesetletni zgodovini ženskega balinanja v društvu postale državne prvakinje.

Rekreacija / sreda, 18. oktober 2017 / 19:40

Košarko igral že v trebuhu

Dean Bunčič je vse svoje življenje povezan s košarko. Pri štiridesetih znova igra v drugi slovenski ligi in že na uvodni tekmi je bil med najboljšimi strelci ekipe Brinox Medvode.

Kultura / sreda, 18. oktober 2017 / 19:39

Cvetje v jeseni v poljanskem narečju

Škofja Loka – Član Rotary Kluba Škofja Loka Andrej Šubic je s sodelavci in založbo Modrijan uredil in izdal povest Cvetje v jeseni. Knjiga je izšla ob stoti obletnici od prvega izida te Tavčarjeve...