Bogdana Herman se je na koncertu Večer slovanskih muzik najprej predstavila v družbi prekmurske skupine Marko banda, ki jo je spoznala pred dobrim desetletjem ob ustanavljanju društva Folk Slovenija.

Večer slovanskih muzik

Bogdana Herman, priznana pevka slovenskih ljudskih pesmi, je na petkovem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani navdušila zbrano občinstvo, prav tako pa so blesteli tudi njeni gostje. Velikih ovacij sta bila deležna predvsem brata Teofilović.

Umetnica Bogdana Herman, ki se hkrati s poglabljanjem v različne načine ljudskega petja ukvarja tudi s problematiko slovenskega jezika in sporazumevanja, je nastopila tudi v solo izvedbi, kjer je z občutkom za interpretacijo znova oživila čudovito kulturno zapuščino - nepoznane, pozabljene slovenske ljudske pesmi; tako izpovedne kot pripovedne. Gre namreč za slovenske ljudske pesmi, ki so ohranjene v notnih zapisih, in ki jih pevka, ki je znana predvsem po sodelovanju v znamenitem ansamblu Salamander, v katerem so tedaj med drugimi delovali Milan Dekleva, Lado Jakša, Tomaž Pengov ter Jerko Novak, interpretira z avtorskim petjem. V šestdesetih letih se je Bogdana posvečala tudi petju protestniških pesmi, desetletje kasneje sodelovala v gledališču Koreodrama kot igralka, pevka in lektorica, oblikovala glasbo v slovenskih filmih, televizijskih dokumentarcih in gledaliških predstavah, sodelovala s številnimi slovenskimi in tujimi umetniki. Posnela je nekaj skupinskih in dve samostojni plošči. Zadnja, z naslovom Bogomila, je bila posneta v cerkvici na Blejskem otoku.

 

Ker je bilo bistvo Večera slovanskih muzik, zven slovanskih besed in ritmov, so se umetnici poleg skupine Marko banda na odru pridružili tudi tuji glasbeni gostje - češki ansambel Jaro, ki je navdušil s češko ljudsko glasbo in plesnimi ritmi podorlitskega območja, ter brata Ratko in Radiša Teofilović iz Srbije, ki sta s starinskim petjem vzhodno– in južnobalkanske glasbe, predvsem zaradi fenomenalne in izredno usklajene vokalne izvedbe, požela veliko ovacij. Brata sta prijetno presenetila tudi s petjem slovenske ljudske pesmi z naslovom Lipa zelenela je. Posebna gostja večera je bila vsestranska umetnica (pravzaprav njenega bogatega opusa preprosto ne moremo na kratko zajeti in opisati) Svetlana Makarovič, ki je svojo poezijo prebirala v različnih slovanskih jezikih.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Novost v štipendiranju šele prihodnje leto

Ljubljana - Ministrstvo za delo in javni sklad za štipendije pozivata študente in dijake k vložitvi vlog za dodelitev državnih in Zoisovih štipendij. Spremembe, ki se napovedujej...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Najstarejša torta

Linz je glavno mesto dežele Zgornje Avstrije, leta 2009 pa je bil tudi kulturna prestolnica Evrope. Če ne veste, kako bi se lotili njegovega ogleda, potem začnite v muzeju prihodnosti Ars Elec...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Zlato pravilo

Angleški minister C. J. Fox si je v mladih letih na vseh koncih sposojal denar. Nekoč ga je oče oštel: »Čudim se, kako še lahko mirno spiš, ko imaš toliko dolgov!« Odgovoril je: »Mnogo bolj se la...

Nasveti / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Piramida nad smučiščem

Vogel (1922 m) in Žabiški Kuk (1844 m) - Mejna gora med Gorenjsko in Primorsko. Gora, ki je smučišču v Triglavskem narodnem parku dala ime. Nadaljevanje po neoznačenem grebenu do prepadnega vrha z lep...

Šport / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Še vedno pogleda olimpijsko medaljo

Radovljiška plavalka Sara Isaković na letošnjih olimpijskih igrah glede na zadnje rezultate ne sodi med favorite za medalje, kot pravi, pa ostaja borka in še vedno rada plava.

GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Čipkarstvo z mladimi živi naprej

Čipkarstvo je v Železnike prišlo konec 19. stoletja, čipkarska šola pa s prekinitvami deluje od leta 1907. Kako danes čipkarsko tradicijo prenaša na mladi rod, smo se ob jubilejnih petdesetih čipkarsk...