Večer slovanskih muzik
Bogdana Herman, priznana pevka slovenskih ljudskih pesmi, je na petkovem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani navdušila zbrano občinstvo, prav tako pa so blesteli tudi njeni gostje. Velikih ovacij sta bila deležna predvsem brata Teofilović.
Umetnica Bogdana Herman, ki se hkrati s poglabljanjem v različne načine ljudskega petja ukvarja tudi s problematiko slovenskega jezika in sporazumevanja, je nastopila tudi v solo izvedbi, kjer je z občutkom za interpretacijo znova oživila čudovito kulturno zapuščino - nepoznane, pozabljene slovenske ljudske pesmi; tako izpovedne kot pripovedne. Gre namreč za slovenske ljudske pesmi, ki so ohranjene v notnih zapisih, in ki jih pevka, ki je znana predvsem po sodelovanju v znamenitem ansamblu Salamander, v katerem so tedaj med drugimi delovali Milan Dekleva, Lado Jakša, Tomaž Pengov ter Jerko Novak, interpretira z avtorskim petjem. V šestdesetih letih se je Bogdana posvečala tudi petju protestniških pesmi, desetletje kasneje sodelovala v gledališču Koreodrama kot igralka, pevka in lektorica, oblikovala glasbo v slovenskih filmih, televizijskih dokumentarcih in gledaliških predstavah, sodelovala s številnimi slovenskimi in tujimi umetniki. Posnela je nekaj skupinskih in dve samostojni plošči. Zadnja, z naslovom Bogomila, je bila posneta v cerkvici na Blejskem otoku.
Ker je bilo bistvo Večera slovanskih muzik, zven slovanskih besed in ritmov, so se umetnici poleg skupine Marko banda na odru pridružili tudi tuji glasbeni gostje - češki ansambel Jaro, ki je navdušil s češko ljudsko glasbo in plesnimi ritmi podorlitskega območja, ter brata Ratko in Radiša Teofilović iz Srbije, ki sta s starinskim petjem vzhodno– in južnobalkanske glasbe, predvsem zaradi fenomenalne in izredno usklajene vokalne izvedbe, požela veliko ovacij. Brata sta prijetno presenetila tudi s petjem slovenske ljudske pesmi z naslovom Lipa zelenela je. Posebna gostja večera je bila vsestranska umetnica (pravzaprav njenega bogatega opusa preprosto ne moremo na kratko zajeti in opisati) Svetlana Makarovič, ki je svojo poezijo prebirala v različnih slovanskih jezikih.