Na jug do Pike

Slovo spačkariji in pozdrav Piki iz Vimmerbya.

Prepričan sem, da ime kraja Vimmerby povprečnemu Slovencu ne pomeni kaj dosti. Če odkrijem, da se je v tem mestu rodila Astrid Lindgren, boste že mnogi vedeli, da gre za priljubljeno otroško in mladinsko pisateljico, ki je med številnimi nepozabnimi zgodbami za otroke napisala tudi tisto o mali navihani punci z rdečimi kitkami, ki tako zelo sovraži »puštivanko«. Jasno, Pika Nogavička je tista, zaradi katere smo na hladno sobotno jutro »dvignili sidro«, se poslovili od spačkarjev in se odpravili na jug Švedske, kjer je to majhno mestece, ki je svetovno znano postalo prav zaradi Lindgrenove in njene Pike Nogavičke. Otroke še posebej privlači veliki zabaviščni park na temo junakov, ki jim je v svojih knjigah življenje dala Lindgrenova, pa naj bosta to Bratec in Kljukec s strehe, Ronja, razbojnikova hči, Erazem in potepuh in seveda najbolj znana med njimi Pika.

Nekaj sto kilometrov za povprečnega spačka ni tako majhna razdalja, še posebej, kadar nas lovi čas in predvsem želja, da si čim bližje mestu poiščemo primerno prenočišče. Na hitro smo pospravili moker šotor, kot nalašč je celo noč deževalo, in se odpeljali proti jugu. Po regionalkah mimo Örebra, Linköpinga na lokalno cesto do Vimmerbyja. Neverjetno, koliko oldtimerjev smo videli peljati nasproti, nekaj starih Saabov in Volvov, prednjačili pa so ameriški lepotci iz petdesetih in šestdesetih let. Švedi so očitno »ubrisani« nanje. Bodisi roza in vijoličasti kupeji ali pa dolgi svetleči karavani. Celo počitniške prikolice imajo še iz tistega časa. Dirka s časom nam je šla kar dobro od koles, saj smo vseskozi vozili navzdol, pozabil pa sem, da je vseskozi nasproti pihal veter, kar je precej povečalo običajno porabo goriva. (o tem v enem naslednjih nadaljevanj)