Postane čevape mu dajmo
Pred svečanim in predvsem delovnim vladnim koalicijskim kosilom smo prisluhnili pogovoru zavezništva rdeči trojček.
Borči: »Draga prijatelja v nesreči, draga Katra in Taubi, sporočam vama, da sem v vlado povabil tudi Čarlija Browna. Danes bo na kosilu.«
Katra: »Pa kva je s tabo Borči? A res ne gre brez tega modela.«
Borči: »Katra, potisnjeni smo v kot, žal brez Čarlija res ne bo šlo. Taubi, se strinjaš?«
Taubi: »Ja valda, ga bomo že držali na štrikcu, tko kot on svojga kužlna…, he, he. Pa pojdiva, he, he.«
Borči: »Se strinjata, da mu ponudimo teden dni stare čevapčiče, pomfri in semf. Tiste, ki so ostali od prvega vladnega kosila, ko Čarlija ni bilo.«
Taubi: »Odlično, sam si je kriv, če bo jedu postane čevape.«
Katra: »Borči, pa ti si genij, ooooohhh, kako iskriv in kreativen predsednik vlade boš. Ne morem verjeti. Čez noč si se spremenil.«
Taubi: »Ej, ej, Katra, nehaj se mu guzit. Zmenili smo se, da bomo samo vsak z vsakim, nič solo akcij. Razen na Čarlija se lahko spravljamo vsak posebej.«
Katra: »Fanta moja, jaz v čevapih vidim tudi nekaj simbolike.«
Borči in Taubi: »Kakšne simbolike, a da so iz ovčjega mesa, kar jasno da vedeti kakšno vlogo bo imel Čarli v našem trojčku, pardon četverčku?«
Katra: »Neeeee. Čevapčiči mu bodo lahko v poduk, kaj naredimo s takimi, ki imajo preveč jajc. Cak. Odrežemo.«
Borči in Taubi: »Kva, a tole niso čevapčiči?
Katra: »Pazi, eden je pozvonil…«