Sedmica: Dama s slogom

No, pa je za nami. Obisk njenega visočanstva kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega, namreč.

Čeprav je res, da ni slovenski javnosti nihče zadovoljivo razložil, po kakšnih opravkih je njeno visočanstvo k nam sploh prišlo. To nikakor ne pomeni, da britanska kraljica s soprogom, če bi tako naneslo, pa z vso svojo »žlahto«, pri nas ni dobrodošla. Nasprotno. Tako visoki in ugledni, da ne rečem uglajeni, gostje so nekakšna naravna promocija naše države, ki je pri tovrstnih poslih sicer nerazumljivo štorasta. Po drugi strani pa je življenje naravnano tako, da morajo tudi kronane glave nekaj početi. Recimo, hoditi na državniške obiske; še zlasti v tiste politične destinacije, v katerih njihovi podaniki kupujejo nepremičnine, se pravi zemljo oziroma posestva, kot bi kupovali veliko kepo sladoleda, ne da bi razumeli eno samo besedo domorodcev. Ampak to le tako, mimogrede, kot pravimo.

V državi z utečenimi političnimi manirami na visoki ravni je pričakovati, da bo gostom iz aristokratske oziroma iz kraljevske hiše družbo delala elita gostujoče države; pač v maniri, služba je služba, družba je pa družba. Se pravi, da bodo za isto mizo s kraljevskim parom in njegovim spremstvom sedeli vrhunski predstavniki s področja politike in civilne družbe, gospodarstva, znanosti, kulture in umetnosti, zaradi mene tudi športa. V poštev bi torej prišli: predsedniška trojka (predsednik države, vladni predsednik, predsednik državnega zbora), ministri, predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča, predsednik akademije znanosti in umetnosti, generalni državni tožilec, predstavnik vojske in veteranske organizacije, rektorji univerz, dekani fakultet, vrhunski znanstveniki, gospodarstveniki, umetniki, športniki in v tem slogu naprej in – se razume – vsak s svojim spremljevalcem. Ker pa v Sloveniji politične manire še niso utečene, da ne rečem, civilizirane, se je na večerji z britansko kraljico Elizabeto II. šopiril domala kompleten dvor predsednika države. Povedano drugače, ko je prišel v javnost seznam povabljencev, mi je padlo na misel, da bodo na večerji z njenim visočanstvom s predsednikovega dvora pravzaprav manjkali samo snažilka, vratar in telefonist.

Naslednje, kar imam v zvezi z večerjo na najvišji družbeni ravni za pripomnit, so (damske) toalete. Kar se, denimo, toalete gospe Štefke Kučan, nekdanje slovenske prve dame, tiče, je še najbolj spominjala na domači »šlafrok«. Vsaj mene. Druga skrajnost je bila gospodična Urška, partnerka vladnega predsednika Janeza Janše. Kljub domala popolnemu in vrhunskemu Urškinemu videzu, me je nekaj na njej motilo. In po temeljitem premisleku sem prišla do zaključka, da je bila njena toaleta primerna za paradni dvorni ples in ne za večerjo, pa čeprav s kraljevskim parom.

Tista, ki je bila za moj okus in za moje norme glede tozadevnih reči na slavnostni večerji z njenim visočanstvom kraljico Elizabeto II. tako rekoč popolna, pa je bila gospa Barbara Miklič Türk, aktualna prva dama. Na njej ni bilo niti nič preveč niti nič premalo, ampak ravno prav. Vse v zvezi z njo je »štimalo«. Barbara Miklič Türk je prava dama s slogom.