Izjemna najdba v Poljanah

Ob rekonstrukciji ceste skozi Poljane so delavci po naključju našli temeljni kamen cerkve sv. Martina.

Poljane – Občina je ob delih na Gorenjski panoramski cesti, ki jo sofinancira Evropska unija, v Poljanah predvidevala najdbo temeljev cerkve sv. Martina, ki jih bodo označili na cesti in tudi posmrtne ostanke s pokopališča ob prejšnji cerkvi, zato so se del lotili z veliko pieteto. Povezali so se z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, povsem po naključju pa so po zaključku del našli tudi temeljni kamen. »Potem ko smo očistili temelje in jih evidentirali, so gradbeniki temelje odstranili, pri tem pa je bager zagrabil tudi temeljni kamen, iz katerega je padla vsebina,« pravi arheologinja Alenka Ramšak in dodaja: »To najbrž dokazuje začetek gradnje, kar je treba še potrditi, ob nadaljnjih delih pa upamo, da bomo več izvedeli tudi o gotski cerkvi, ki je tu stala prej.« Temeljni kamen in vsebino hrani Loški muzej.

Temeljni kamen je umetno obdelan, velik približno 30 krat 30 centimetrov, s pokrovom in letnico 1710. V vdolbini so bili trije medaljoni, zdrobljena posodica in listina, ki je v slabem stanju, saj je temeljni kamen zalivala voda. »Vedeli smo, kje je v Poljanah stala cerkev, zato smo šli na delo s spoštovanjem, vendar temeljnega kamna nismo pričakovali,« je vesel župan Milan Čadež. Medaljoni pričajo o veljakih, predvsem cerkvenih, ki so imeli vpliv v letu 1710 – papež Klemen XI., Janez Frančišek, škof v Freisingu, župnik Šink iz Poljan, pa rimski cesar Jožef I. in loški glavar in kaščar Jožef Anton Evzebij Halden. Na enem od medaljonov je tudi grb freisinškega škofa Eckherja, v katerem je črnec, kot ga ima tudi grb Občine Škofje Loke in sedanjega papeža Benedikta XVI., in podobno.

Kot smo že poročali, je bila cerkev sv. Martina v Poljanah porušena leta 1954, desetletje prej pa so partizani razstrelili zvonik, ob čemer je bila poškodovana tudi cerkev. Kljub načrtom za obnovo so jo podrli, med štirimi razlogi pa sta bila tudi oviranje pogleda na hribe in da je brez umetniške vrednosti. »To je bilo politično dejanje, s katerim naj bi izsiljevali takratnega škofa Antona Vovka,« pravi poljanski župnik Jože Stržaj, ki je tudi razvozlal kratice v latinščini na medaljonih. Župnik za leto 2010, ob tristoletnici postavitve cerkve, napoveduje izdajo spominskih medaljonov, kje bodo končali originali, pa danes v Poljanah še ne vedo.