Računalnik in jaz: UPS

Najbrž se vam je že zgodilo, da ste doma ali v službi ostali brez elektrike. Nič kaj prijetno, še posebej, če zaradi tega obtičite v dvigalu ali pa se vam pred očmi sesuje vaše celodnevno delo na računalniku.

Ko vas rešijo iz dvigala, posebnih posledic ni, če ostanete brez podatkov v računalniku, pa je zadeva že hujša. Mnogo bolj pa so stvari težavne, če se zaradi nedelovanj računalniških sistemov prekine signalizacija v križiščih ali odpove funkcioniranje bančnega sistema, lahko pa se celo zaustavi letalski promet. Od električne energije smo odvisni vsi, zato je njena vrednost še toliko večja. Da bi se izognili nedelovanju naprav ob izpadu električne energije, imajo večji sistemi motorne generatorje, ki zagotavljajo potrebno električno energijo. Običajno pa se za zagotavljanje delovanja vitalnih računalniških komponent le-te priključi na naprave za neprekinjeno napajanje, saj želimo, da bi naši računalniki delovali nemoteno.

Vsi sistemi za neprekinjeno napajanje, angleška kratica UPS (Uninterruptable Power Supply), delujejo po istem načelu. Ob normalnem delovanju skozi njih le teče tok, ki pa se poleg tega tudi akumulira v bateriji. Ob izpadu električnega toka se preklopijo na delovanje s pomočjo baterije, ki za določen čas zagotavlja napajanje naprav z električno energijo.

Čakajoči »stand–by« UPS je najenostavnejši model, ki ga bomo največkrat našli v domačem okolju ali v manjših pisarnah. UPS napaja porabnike neposredno iz vhodne električne veje. UPS spremlja dogajanje in če na vhodu zmanjka električne napetosti, izredno hitro vklopi električni pretvornik in nadaljuje napajanje iz svoje baterije. Hitrost preklopa je dovolj hitra, da porabnik ne zazna odvzema elektrike.

Prestrezni »lie-interactive« modeli UPS-ov se obnašajo podobno čakajočim, le da je vanje vdelan dodatni modul, ki regulira vhodno napetost. Tako za sunke in kratkotrajne izgube elektrike tak UPS ne preklaplja na baterijo, temveč jo uporabi le, če napetosti popolnoma zmanjka.

Na vrhu kakovostne lestvice so linijske »on-line« UPS enote, ki porabnike neprenehoma napajajo iz svoje baterije, ki je sočasno tudi neprenehoma polnjena iz električnega vhodnega omrežja. Enostavnejša zasnova, ki ne vključuje preklopov, zagotavlja stabilnejše in zanesljivejše delovanje, s tem pa tudi daljše trajanje baterije.

Tipično lahko UPS izgubo električne energije podpira med 10 in 20 minutami, tako da lahko s svojo avtonomijo zagotovi, da podatke še pravočasno shranimo in tako ne pride do izgube ter morebitne škode. Pri tem pa moramo izbrati tak UPS, ki ima dovolj visoko moč, da lahko napaja vse nanj priključene naprave.

Naloga sistemov UPS je torej zagotavljanje nemotenega delovanja računalnika in druge električne opreme ter preprečevanje izgube podatkov. Žal so sistemi UPS pogosto spregledani, njihova prodaja pa se poveča takrat, ko prihaja do pogostejših izpadov ali nihanj električne energije. Takrat pa so marsikateri podatki že izgubljeni, računalnik pa uničen.

Pred nakupom UPS naprave moramo sešteti vrednosti porabe, največkrat je izražena v vatih (W), vseh svojih električnih naprav, ki morajo biti vklopljene za delovanje sistema. Dobljeno vrednost v vatih nato pomnožimo s faktorjem 1,4 in dobimo voltampere (VA), ki pa je najpogostejša uporabljena oznaka za moč pri UPS. Predvidevati pa moramo še morebitno širitev, zato skupno vrednost pomnožimo še s faktorjem 1,2 in zaokrožimo navzgor. Dobljena vrednost nam služi kot osnova pri izbiri ustrezne naprave.

Kadar kupujemo novo računalniško opremo, je priporočljivo, da ob nakupu le-te ne varčujemo na račun varnosti in zaščite računalnika. Če se nam zdi UPS naprava prevelik strošek, je zaželeno kupiti vsaj prenapetostno zaščito. Pred udarom strele pa nas učinkovito ščiti le UPS. Nekatere zavarovalnice pred podpisom zavarovalne police celo zahtevajo, da imamo opremo ustrezno varovano pred morebitnim udarcem strele in prenapetostjo, saj v nasprotnem primeru električnih naprav ne zavarujejo.