Otroška pornografija na sodišču
Kranjčan je obdolžen, da je posedoval, izdeloval in prek svetovnega spleta posredoval otroško pornografijo. Obtoženi sumi na vdor v svoj računalnik.
Kranj – Na Okrožnem sodišču v Kranju poteka sojenje, za kakršnega v Sloveniji po naših podatkih sploh še ne obstaja sodna praksa. 31-letnemu Kranjčanu Igorju B. namreč sodijo zaradi domnevnega prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki prikazuje otroke in mladoletne osebe. Za takšno dejanje je zagrožena kazen do pet let zapora.
V obtožbi, ki jo zastopa okrožna državna tožilka Nadja Gasser, piše, da naj bi obdolženi med 25. majem 2005 in 25. januarjem 2007 na računalnikih na svojem domu hranil 199 video datotek in 630 fotografij, ki prikazujejo spolne odnose med otroki ali mladoletniki oziroma med njimi in odraslimi, na njegovem računalniku pa naj bi policisti našli tudi fotografije golih otrok. Datoteke in fotografije naj bi Kranjčan prek programa eMule prenašal s spletnega strežnika Razorback na svoj računalnik, pri tem pa tudi drugim uporabnikom omogočal dostop do svojih datotek s sporno vsebino. Obdolženi obtožbe zavrača in sumi, da mu je nekdo vdrl v računalnik. Tudi drugi člani njegove družine so na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom dejali, da niso nikdar opazili, da bi kdo na njihovih računalnikih gledal otroško pornografijo.
Sodni izvedenec računalniške stroke Jure Artiček je v zaključku izvedenskega mnenja zapisal, da ni možno ugotoviti, kdo je na računalnik naložil datoteke z otroško pornografijo, vendar meni, da bi moral uporabnik vedeti, da ta je na računalniku, je prebrala sodnica Marjeta Dvornik. Zagovornik Mitja Jerič Novak je pri tem opozoril, da je izvedenec v poročilu tudi napisal, da je na trdem disku našel 259 datotek, od tega 44 s pornografsko vsebino, vendar nobena ne kaže na otroško pornografijo, ki je v sodnem spisu. Prav tako izvedenec ni mogel ugotoviti, komu in v kolikšni meri so bile sporne datoteke razširjene. Odvetnik je še predlagal izločitev nekaterih dokazov, ki so bili po njegovem pridobljeni nezakonito. Tako naj bi preiskovalci podatke o dinamičnem IP naslovu pridobili brez sodne odredbe, podobno pa velja za podatke, ki so bili pridobljeni s strani švicarskega Interpola. Prav od tam naj bi tudi prišel podatek o uporabniku iz Slovenije, ki naj bi na svetovnem spletu pogosto iskal in razširjal datoteke s sumljivo vsebino.