Sprostite se ... (3)

Zadnje čase sem veliko razmišljala o vremenu. Kako zelo priročen izgovor nam ponuja, kadar smo preleni, da bi pokukali iz svojih gnezdec. Govorim seveda o slabem vremenu.

Kadar je prevroče, deževno, mraz ali kadar piha veter. V resnici pa slabega vremena sploh ni. Ta pojem smo si preprosto izmislili, samo zato, ker moramo imeti nekega krivca. Zato, da poležavamo pred televizorjem, zato, da so otroci sitni, ali zato, ker nam ne diši delo zunaj. Ali pa zato, ker smo mislili teči, pa zares ne moremo, če pada dež. O slabem vremenu, ki nam tako prekriža tisoč in en načrt, govorimo samo odrasli. Otroci ne poznajo teh besed. Zanje pada dež, je vroče, piha veter. Pravzaprav bi se morali tega od njih naučiti tudi mi. Vreme je. Ni potrebno, da je ravno toliko stopinj, kot si želimo, ni treba, da je sončno, in ni potrebno, da je veter spravljen tam za hribi. Za preživetje potrebujemo tudi deževne, mrzle in vetrovne dni. Za to, da smo v takšnem vremenu tudi zunaj, pa potrebujemo samo odločitev. Treba se je obleči, poskrbeti za ravno prav gibanja in toplote, imeti pravo mero za otroke in potem ni nobenih ovir več. Postali smo razvajenci, ki bi izbirali tudi vreme. Pa nas lahko deževen sprehod veliko bolj sprosti kot sprehod iz filma - ko sije sonček, ptički pojejo, drevesa pa nam šepetajo skrivnostne zgodbe gozda. Prepustimo se torej tej jeseni. Vsi, ki imate radi ta letni čas, in vsi, ki trdite, da je grd, pust in turoben. Čar sproščanja je tudi v tem, da znamo sprejeti življenje takšno, kot je. Mogoče je prav zdaj pravi čas, da se prepustimo tudi vremenu in ga vzljubimo takšnega, kot je. Otrok in zaljubljencev ne motijo rdeči nosovi in mrzle roke. Kužkov ne moti mokra dlaka. Letos si bom izbrala jesen za moj najljubši letni čas. Navlekla bom nase najtoplejše puloverje in pisane škornje. Potem bom dan za dnem uživala v vremenu. Privoščila si bom najbolj kvaliteten kisik iz narave. In rekla – hvala, jesen moja.