Med sosedi 110

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 06:00

V Celovcu je več slovenskih šol in vrtcev ter drugih ustanov vključno s sedeži osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem.

Že 55 let je dejavno Slovensko kulturno društvo, ki so ga ustanovili v Celovcu živeči zavedni Slovenci. V društvu, ki ga vodi učitelj Tomi Millonig, so najbolj dejavni lutkarji. Avgusta so gostovali pri Slovencih v Argentini. Društvo organizira bralne večere in koncerte, vendar je problem dvorana. Osrednje celovške dvorane so prevelike in predrage, tako da si morajo pomagati z dvorano v Slovenskem kulturnem domu v Pliberku.

Na pobudo vodstva Mohorjeve družbe in v Celovcu živečih Slovencev je leta 1989 v stavbi Mohorjeve družbe na 10. Oktober Strasse, v bližini središča mesta, začela delovati Mohorjeva ljudska šola. Ustanovljena je bila kot katoliška zasebna šola in je ob javni dvojezični ljudski šoli, ki je bila ustanovljena leta 1991, druga dvojezična ljudska šola v koroškem glavnem mestu. Po koroški šolski ureditvi obsega ljudska šola prve štiri razrede, ki jih obiskujejo otroci, stari od 6 do 10 let. Mohorjevo ljudsko šolo obiskuje v tem šolskem letu 90 otrok, lani pa jih je bilo 100. Število otrok se iz leta v leto spreminja, vendar šola še nikdar ni imela težav zaradi premajhnega vpisa.

»Večina otrok je iz Celovca,« je povedala ravnateljica Marica Hartman, ki poučuje na šoli že od začetka. »Le od 10 do 15 odstotkov naših učencev živi zunaj mesta. V šolo jih vozijo starši, ki imajo službo v Celovcu. Šolnina znaša 90 evrov na mesec, kar nas uvršča med cenejše ljudske šole na Koroškem. Urejeno imamo tudi popoldansko varstvo otrok. Zanj je treba plačati 140 evrov na mesec. En dan poteka pouk v nemščini in en dan v slovenščini. Naši učitelji morajo brezhibno obvladati oba jezika, kar na nekaterih podeželskih šolah ni običaj. Največkrat je to posledica pomanjkanja dvojezičnih učiteljev, kar je vedno hujši problem koroškega dvojezičnega šolstva.«

Ravnateljica Marica Hartman, ki izhaja iz rodbine znamenitega voditelja Slovencev na Koroškem in ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joška Tischlerja in je poročena z Valentinom Hartmanom, sinom znanega koroškega zborovodje Foltija Hartmana, je povedala, da se v Mohorjevo ljudsko šolo vpisujejo otroci z različnim znanjem slovenščine. Letos v prvem razredu ni niti enega otroka, ki zna dobro slovensko. Pet jih razume, drugi pa ne. V preteklosti pa so bili razredi, v katerih so učenci znali nemško in slovensko. Marica Hartman opozarja na pomen uporabe slovenščine v družinah. Kjer jo vsaj deloma uporabljajo v družinskih pogovorih starši, jo znajo tudi otroci. Prav tako pozna primere, da so starši vpisali svoje otroke na dvojezično šolo zaradi svoje slabe vesti, ker so sami zanemarili slovenščino. Marica Hartman je prepričana, da ima slovenščina kljub oviram na Koroškem prihodnost. Otroci sprejemajo jezikovno različnost kot zanimivo posebnost, njihovi starši pa vidijo v znanju slovenščine različne prednosti in priložnosti, še posebej zadnja leta, ko je Slovenija članica Evropske unije. Zato organizirajo na Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu tudi tečaje slovenščine za odrasle.