Čaščenje Marijana Gabrijelčiča

Besedilo: Dr. Franc Križnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 06:00

V četrtek, 25. septembra, je bil med Škofjo Loko in Kanalom ob Soči vzpostavljen glasbeni most. S knjigo in koncertom so se spomnili 10. obletnice smrti skladatelja Marijana Gabrijelčiča, ki je svoje življenje in delo zapisal obema krajema.

Letošnje 10. obletnice smrti slovenskega skladatelja, pedagoga, publicista in organizatorja so se v Škofji Loki in Kanalu ob Soči (OŠ Deskle, 25. septembra 2008) spomnili z dvema pomembnima dejanjema: v okviru 17. zvezka Doneskov Loških razgledov sta urednika Alojzij Pavel Florjančič in Franc Križnar predstavila pionirsko monografijo Marijan Gabrijelčič (1940 – 1998), ki sta jo kot diplomski nalogi napisala Valentin Bogataj in Metka Sulič. Na rednem 6. koncertu letošnjega 29. mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2008 pa so isti dan v Kulturnem domu Deskle nastopili solisti, zbor in orkester Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana in pod taktirko Aleksandra Spasića izvedli troje Gabrijelčičevih del: Božično kantato (1996), ki je bila prvič izvedena, Preludij (1973) in Spominske speve (1987).

Skladatelj, umetniški vodja in direktor Slovenske filharmonije, univerzitetni profesor in večkratni dekan Akademije za glasbo v Ljubljani se je rodil na Gorenjem polju nad Anhovim (18. januarja 1940), kjer je pred desetimi leti (23. junija 1998) tudi umrl. Večino svojega življenja je preživel v Škofji Loki, kjer je ustvaril največ svojih del. V knjigi so našteta vsa skladateljeva dela. Gabrijelčič je predvsem mojster zborovskih in vokalno-inštrumentalnih del, zapisani so vsi nosilci zvoka z njegovo glasbo, predstavljeno je kar 673 kritik in ocen koncertov, recenzij sodobnih del, esejev in podobnih besedil, ki jih je Marijan Gabrijelčič objavil v letih 1966-91. To predstavlja četrtstoletni prerez slovenske resne glasbe. Edinstveno delo, ki bi bilo lahko morda kdaj kasneje temeljni vir za Gabrijelčičevo integralno monografijo. Marijan Gabrijelčič je bil zelo delaven in pomemben tudi v širšem javnem glasbenem in splošno kulturnem življenju. Bil je soustanovitelj in organizator Glasbene mladine Slovenije, festivala Revolucija in glasba, predlagatelj in aktivni sodelavec mednarodnih glasbenih Kogojevih dni v Kanalu ob Soči, Večerov z Muzami na Zemonu, Loških umetniških utripov v Škofji Loki, soustanovitelj in predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka idr. Bil je urednik več revij in zbornikov. Pobudo za knjigo je dala skupina njegovih prijateljev Gama, podporo pa so dali še drugi. Obsega 168 strani, oblikovala jo je Beta Poljanšek Koman, za tisk jo je pripravil Jože Šenk Salve, v trdi vezavi pa so jo natisnili v tiskarni Schwarz.

Kaj pa njegova glasba? Na odru Kulturnega doma Deskle, kjer je Marijan Gabrijelčič začel pot glasbenika kot član Godbe Anhovo pred več kot pol stoletja, pa so v izvedbi solistk in solistov: sopranistke Urške Žižek, altistke Elene Dobravec, tenoristov Andreja Debevca in Dejana Vrbančiča, basistov Zorana Potočana in Saša Čana, mešanega in ženskega zbora z zborovodkinjo Martino Batič in dirigentom A. Spasićem, zaživela skladateljeva dela iz let 1973-96. Razpon glasbe je pokazal Marijana Gabrijelčiča v več kot popolni ustvarjalni luči. Pri tem je treba še posebej pohvaliti velik umetniški in organizacijski podvig organizatorjev – Prosvetnega društva Kanal ob Soči pod taktirko predsednice in kanalske podžupanje Milice Zimic – saj je skoraj 150-članski vokalno inštrumentalni korpus sploh prvič gostoval v Desklah in s tem tudi na vseh dosedanjih 29. izvedbah Kogojevih dni.