Sodobno in starodobno

V akciji Kmečkega glasa Živimo s podeželjem bo Tuškova kmetija iz Martinj Vrha prejela priznanje za arhitekturno oblikovanje, Jezerškova s Hotavelj pa za notranjo opremo.

Martinj Vrh, Hotavlje – Pri Kmečkem glasu so letos že enaindvajsetič pripravili akcijo Živimo s podeželjem, v kateri izbirajo kmetije, ki se odlikujejo kot celota, po arhitekturni podobi, oblikovanju notranje opreme ali ozelenitvi. Kmetijske svetovalke iz vse Slovenije so za ocenjevanje prijavile deset kmetij, izmed katerih so strokovnjakinje – arhitektki dr. Živa Deu in Mateja Kumer ter krajinska arhitektka Živa Girandon izbrale štiri, med njimi dve z Gorenjskega. Kmetija Tušek iz Martinj Vrha bo prejela priznanje za arhitekturno oblikovanje, Jezerškova s Hotavelj pa priznanje za notranjo opremo.

Kot je Mateja Kumer zapisala v obrazložitev k priznanju, je Tuškova kmetija biser stare, bogate kmečke arhitekture in zgled, kako ohraniti in oživiti preteklost. Sedanji lastniki so hišo pred leti obnovili, pri tem jim je s strokovnimi nasveti pomagal Jernej Hudolin, direktor Restavratorskega centra Zavoda za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani. Vhod v hišo zaznamujejo bogata in mojstrsko obdelana lesena vrata, vpeta v kamniti okvir, zidne odprtine so v lepih, pravilnih razmerjih, na fasadi je dobro ohranjen etažni venec, vsi fasadni elementi so barvno lepo usklajeni s prevladujočo fasadno barvo in zeleno okolico. Štedilnik v kuhinji daje vtis starega idiličnega ognjišča, lastniki so ohranili tudi nekaj starega pohištva in krušno peč. Gospodar Franc je povedal, da so hišo leta 1910 zgradili italijanski gradbeniki in da je bila za tiste čase imenitna, veličastna stavba. Z zunanjo obnovo so končali pred tremi leti, takrat so na hiši tudi odkrili ploščo v spomin na Ivana Tuška, vajevca, pisatelja in botanika, ki se je rodil v tej hiši. Notranjost hiše so obnovili lani.

Jezerškovi s Hotavelj so staro stavbo nadomestili z novo, tudi novogradnja pa je kakovostna in upošteva vrednote in značilnosti stavbarstva na širšem območju Poljanske doline, je v oceno zapisala dr. Živa Deu in dodala, da arhitekturo stavbe dopolnjuje tudi notranja oprema, ki ob domiselnem prepletanju starih in novih pohištvenih elementov ostaja po videzu in uporabnosti značilno kmečka in »škofjeloška«. Notranja oprema je usklajena z likovno podobo hiše, razmestitev opreme je še zlasti v veži in v »hiši« kot glavnem bivalnem prostoru tradicionalna, del opreme v »hiši« je lončena peč, v sodobno zasnovani in opremljeni kuhinji ne manjka starodobni štedilnik na drva. Mizi odlikuje izbrana uporaba lesa, domišljeni detajli, izdelani po starih postopkih, in umetnostno dovršena krasilnost.