Tristo šestdeset metrov zdaj že nekdanje magistralne ceste mimo Brezij bodo po sklepu radovljiškega občinskega sveta razgradili in spremenili v kmetijsko zemljišče. (Foto: Cveto Zaplotnik)

Cesta spet kmetijsko zemljišče

"Z odstranitvijo ceste mimo Brezij se ne strinjamo, a spoštujemo odločitev krajanov," pravi Simon Zore, predsednik občinskega odbora za prostor.

Radovljica – Tristo šestdeset metrov ceste, ki je bila še pred tednom dni del glavne povezovalne žile med Gorenjsko in Ljubljano, bodo razgradili. Približno pet tisoč kvadratnih metrov površine bo spet v vrnjenih v kategorijo kmetijskih zemljišč. To je bila želja krajanov Brezij, ki jo je v sredo potrdil tudi radovljiški občinski svet. Tako so svetniki razveljavili pred letom sprejeti občinski sklep, da se ta del ceste ohrani kot dovozna cesta s parkirišči za potrebe Brezij kot pomembnega verskega in turističnega središča. V letu dni se je namreč mnenje v krajevni skupnosti korenito spremenilo: svet krajevne skupnosti se je sredi julija odločil, da upošteva voljo krajanov in civilnih pobud, da je treba vse odseke obstoječih cest na relaciji Peračica–Črnivec, ki so po dograditvi avtoceste ostali brez funkcije, rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč, to je spremeniti v kmetijske površine.

»Odbor za prostor se z rešitvijo sicer ne strinja, ker se nam zdi negospodarna in zavira razvoj Brezij, a sklep o tem, da se odsek opuščene hitre ceste rekultivira v kmetijska zemljišča, podpiramo, ker spoštujemo odločitev krajanov,« je na seji občinskega sveta poudaril predsednik odbora za prostor Simon Zore. Odstranitev hitre ceste podpirata tako krajevna skupnost kot Turistično društvo Brezje, ki jih je občina pred odločanjem spet vprašala za mnenje, svojih stališč pa ni spremenil frančiškanski samostan. »Frančiškanski samostan na Brezjah ves čas zastopa mnenje, da je v interesu romarskega središča, da se cesta mimo Brezij ne razgradi,« so med drugim zapisali. »Posebno ob velikih romanjih je velik problem z dovozom in parkiranjem osebnih avtomobilov, še posebno avtobusov. Sedanjo hitro cesto bi bilo treba podaljšati do naselja in s tem omogočiti krožni promet.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 26. avgust 2021 / 09:49

Na Lipovcu kuhajo oglje

Člani Društva oglarjev in čebelarjev Lipovec so te dni že petindvajseto leto zapored prižgali oglarsko kopo. Kako uspešni so bili letos pri kuhanju oglja, bo znano konec meseca, ko bodo ohlajeno kopo...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 10. marec 2024 / 20:15

Precejšnje razlike pri stroških kreditiranja

Najboljši kazalnik stroškov kreditiranja prebivalstva je efektivna obrestna mera (EOM), ki poleg obresti vključuje tudi stroške kreditne storitve – administrativne stroške ter stroške odobritve, za...

Kronika / nedelja, 10. marec 2024 / 20:14

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta tožbo

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta odškodninsko tožbo zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kranjsko sodišče je zavrnilo predlog tožene kranjske porodnišnice za obnovo postopka.

Nasveti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:45

Tako to deluje?

V zadnji kolumni smo zapisali, da smo 12. del narave in da se narava vedno samoozdravlja. Narava sama skrbi za ravnotežje – in to dela celo brez človeka. Čustvene težave v nas so bolečine in narava...

Zanimivosti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:42

V spomin Valentinu Kokalju, 13. del

Pa vendar je Albinca v svoji notranjosti, globoko v sebi, vse življenje pogrešala svoje rodne starše, še posebno mamo, o kateri so ji sorodniki in znanci povedali še mnogo manj kot o očetu. In kako...

GG Plus / nedelja, 10. marec 2024 / 09:17

Luna nagajiva (12. del)

Colnarjevi iz Kranja so bili dolgo najbolj znani po Ivani Colnar. Bila je ena od najpremožnejših meščank. V središču Kranja je imela dve hiši, eno, obdano z njivami, pa na (takratnem) obrobju mesta...