Marinko in Toneta Vrhunca z Racovnika je tudi po enem letu strah obilnejšega dežja. (Foto: Gorazd Kavčič)

Domovi večinoma obnovljeni

"Katastrofalne poplave ne bomo nikoli pozabili, prav tako pa tudi ne neverjetne solidarnosti Slovencev," leto dni po poplavi v Železnikih pravita Marinka in Tone Vrhunc.

Železniki – Leto dni po katastrofalni poplavi se je življenje v Železnikih vrnilo v ustaljene tirnice. Večina poplavljenih domov je obnovljena, objekti, na katerih se še povsem nazorno vidi, do kod je segala voda, počasi dobivajo nove fasade. Večina družin si je opomogla, med njimi tudi Vrhunčevi z Racovnika. »Brez velike pomoči ne bi zmogli. Nisva si mislila, da so ljudje zmožni tako velike solidarnosti,« pravita Marinka in Tone Vrhunc, ki živita le streljaj od Selške Sore, ki je doslej že štirikrat poplavila njuno hišo.

Najhuje je bilo seveda med lansko poplavo, v kateri je njun sin, ki je z družino živel v pritličju hiše, ostal brez strehe nad glavo. »Začasno so tako bivali v najetem stanovanju na Studenem, malo pa pri nama v prvem nadstropju in pri hčeri. Ker smo se obnove lotili takoj, so bili že po treh mesecih v svojem stanovanju. Obnavljali smo s pomočjo zavarovalnine, humanitarnih sredstev, veliko pa je bilo treba lastnega vložka, pa tudi sin je ogromno dela opravil sam,« pove Marinka in doda, da sin zdaj namerava izolirati hišo, ker se boji vlage. Po ujmi se je namreč v razvlažilcih prostorov na dan nabralo tudi po 45 litrov vode. Kot je dejal Tone, jih čaka le še obnova fasade, ki se bo začela v dveh tednih, polovično pa jo bo sofinancirala občina iz humanitarnih sredstev. Tudi v Železnikih se je po mnenju Marinke v enem letu veliko naredilo: »Vsega naenkrat pa seveda ne morejo narediti, drugo se bo obnovilo v nekaj letih.«

A četudi bodo sledovi podivjane vode sčasoma izginili, pa domačini 18. septembra 2007 ne bodo nikoli pozabili. »Ob vsakem dežju začneš premišljevati, kaj če bo padal tri dni skupaj,« pravi Tone. »Česa tako groznega ne moreš nikoli pozabiti,« pristavi Marinka, ki se ji je z možem in vnukom komaj uspelo rešiti iz podivjane vode. »Iz stanovanja v pritličju smo poskušali reševati stvari, a je voda naenkrat vdrla vanj in vse zalila. Iz hiše smo poskakali skozi okno, od tam pa nas je iz vode, imeli smo je do vratu, potegnil sokrajan Oto Kokalj, ki smo mu resnično hvaležni. Stvari se lahko popravijo, le življenja se ne more kupiti nazaj,« pripoveduje Marinka in dodaja, da česa takega ne bi še enkrat prenesla. Prav zato se ji, tako kot drugim Železnikarjem, zdi najbolj pomembno, da čim prej poskrbijo za celovito poplavno varnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 4. december 2007 / 07:00

Izravnalni ukrepi za večjo varnost

Policijske enote za izvajanje izravnalnih ukrepov bodo po uvedbi šengenskega režima preprečevale čezmejno kriminaliteto in ilegalne migracije.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.