Naselitvene taktike

Blizu pipe, tuša, vecejev in seveda čim manj do velikega šotora.

Pri iskanju primernega prostora v velikem taboru, tokrat je bil ta posebej za spačkarsko srečanje prirejen na lokalnem športnem letališču, so nam izkušnje s predhodnih svetovnih srečanj zelo koristile. No, z nekaj pomoči prijateljev z Vrhnike, ki so prišli nekaj ur pred nami in uspešno zakoličili predel za kakšnih pet, šest družinskih šotorov s pripadajočimi »parkirišči«. Bistvo kvalitetne nastanitve je namreč, da si začasno domovanje postaviš dovolj blizu kabinam, kontejnerjem ali karkoli že s stranišči, umivalniki, tuši in seveda pipo za pranje posode, perila in podobno … Hkrati je pametno, da se ne postaviš ob preveč prometni poti, saj travnik v primeru dežja kaj hitro lahko postane dolga blatna aleja. Ponavadi smo poskrbeli tudi, da ni bil predaleč tako imenovani big tent, veliki šotor, kjer poteka tako rekoč ves program srečanja, take in drugačne predstavitve, večina delavnic za otroke, razna tekmovanja in seveda vsak večer živa glasba. Aha, v velikem šotoru je običajno na voljo tudi en doooooooolg točilni pult. Če nam je prvi načrt odlično uspel, pa smo bili za veliki šotor prikrajšani prav vsi. Ta je bil od tabora s šotori namreč oddaljen kakih deset minut hoda po gosti poležani travi. Tisti komotnež, ki se je na glavno prizorišče podal s spačkom, je tako kaj hitro naložil še kakšnih šest, sedem dodatnih potnikov.

Že prvi dan se je tako zgodila tudi ena »švedska«. Ko smo pozno ponoči odhajali z glavnega prizorišča proti šotorom, so nekateri izmed tistih, ki so se peljali celo pihali. Naslednje dni se je govorilo celo, da so padale globe … Hja, zakon je na Švedskem očitno zakon, pa čeprav se voziš po travniku na zaprtem območju športnega letališča.