Socialna občutljivost kot prednost

Če bi z zmago na volitvah dobil mandat za sestavo nove vlade, bi v koalicijo povabil programsko sorodne stranke, razlogov za veliko koalicijo pa prvak stranke SD Borut Pahor ne vidi. Borut Pahor, predsednik stranke SD in možni mandatar za sestavo prihodnje vlade.

Afera Patria je pred volitvami povsem zasenčila druga pomembna politična vprašanja. Katera bi si po vašem mnenju zaslužila pozornost?

»Ko sem prvič slišal za novico na nacionalni TV, sem bil zaskrbljen, ker sem vedel, da bo to postalo eno od osrednjih vprašanj predvolilne kampanje in to takšno, kjer jasen odgovor do konca volilne kampanje ne bo mogoč. To pomeni, dvoje: da se ljudje preprosto razdelijo na tiste, ki verjamemo enemu ali drugemu, ne da bi eni in drugi za to imeli dokaze, da bi svojo resnico lahko utemeljili. Še bolj me skrbi, da se bo ta stvar zavlekla čez volitve. Če SDS dobi volitve in se potem izkaže, da je kaj na tem, se bo zagotovo vprašanje objektivne odgovornosti znova odprlo in to ne bo prijazna politična atmosfera. Enako neprijazna bi bila v primeru, da SDS izgubi volitve in se potem izkaže, da vse skupaj ni res. Del javnosti bi se počutil ogoljufane. Ampak v vsem tem je nekaj tolažbe. Ankete javnega mnenja nekaj dni po koncu izredne seje državnega zbora so pokazale, da afera ni spremenila razpoloženja volivcev. Ljudje so zelo razsodni in vedo, da se ne morejo nasloniti na to afero pri svoji odločitvi na volitvah. S tem jaz tudi zaključujem diskusijo glede afere Patria. Naša stranka ni odgovorna za to domnevno zaroto in to je huda obtožba brez dokazov.«

Katera družbena vprašanja bi si zaslužila pozornost javnosti?

»Ključno je vprašanje, komu bodo ljudje zaupali mandat za vodenje vlade, potem ko se obdobje gospodarske konjunkture zaključuje in se začenja obdobje gospodarske negotovosti. Socialni demokrati imamo pri tem vprašanju prednost pred tekmeci, ta pa je v naši večji socialni občutljivosti. Mi vemo, da ni mogoče voditi razvojne politike, ne da bi hkrati pazili na socialno pravičnost.«

Gospodarska konjunktura se končuje, napoveduje se recesija …

»O recesiji ne bi govoril, o njej si ne upajo govoriti niti visoki predstavniki EU in Evropske centralne banke.«

Ali ste s svojim alternativnim vladnim programom pripravljeni na neugodna gospodarska gibanja?

»Moramo biti.«

S kakšnimi prijemi?

»Zaostritev razmer se pričakuje za drugo polovico leta 2009, na kar se želimo pripraviti s širšim socialnim dialogom. Priti moramo do nekaterih sider v politikah (fiskalni, socialni), ki bodo zagotovila predvidljivost razmer tako za gospodarstvo kot za zaposlene v naslednjih dveh letih, kjer bo gospodarska negotovost pokazala najbolj ostre sledi. Skozi bolj zahtevno gospodarsko obdobje z razvojem ne želimo iti naprej tako, da bi breme nosili najbolj siromašni. Če bi se to zgodilo in bi prišlo do socialnega krča, bi to popolnoma onemogočilo tudi ustrezno politično atmosfero za nadaljevanje reform.«

Zakaj se gospodarska rast in ugodni gospodarski kazalci iz obdobja sedanje vlade niso odrazili na boljšem standardu ljudi?

»Eno je bila fiskalna reforma, v osnovi relativno uspešna, nekatere stvari pa bi mi naredili drugače. Pri davčnih stopnjah smo predlagali, da se bolj obremeni dohodkovno najvišji družbeni razred. Vlada je vztrajala, da so to najbolj ustvarjalni ljudje, ki dajejo največ dodane vrednosti storitvam in proizvodom, in da je to pravično. Če bi imeli škarje in platno, bi okrepili srednji razred. Vlada je šele na koncu mandata (letos spomladi) reagirala na inflacijo z nekaterimi socialnimi zakoni, ki so ublažili situacijo, v kateri je visoka gospodarska rast prinesla zlasti povečanja profita, kapitala, zmanjšala pa rast bruto plač. Slovenija je imela v času rekordne gospodarske rasti realni padec minimalne plače. Inflacija je bila problem zato, ker je povezana s porastom osnovnih življenjskih potrebščin, te pa pri socialno šibkejših ljudeh predstavljajo večino porabe njihovega domačega proračuna, zato je inflacija na njih vplivala bistveno bolj surovo kot na socialno premožnejši sloj. V naslednjih letih bo treba z izredno tankočutnostjo načrtovati razvoj hkrati s solidarnostjo.«

Davki so eno najbolj občutljivih vprašanj. Kakšen je vaš predlog za olajšanje davčnih bremen?

»Socialni demokrati ne napovedujemo povečanja davčnega primeža. Obseg davčnega bremena je sedaj od 38 do 39 odstotkov. Strinjam se s tistimi, ki menijo, da ga je mogoče celo v pogojih večje gospodarske negotovosti znižati za odstotek ali dva. Tudi ne napovedujemo novih fiskalnih virov. Tu moram odpraviti nesporazum, češ da SD razmišljamo o uvedbi davka na nepremičnine. Tega davka ne napovedujemo, naši strokovnjaki bodo še proučili njegove morebitne posledice, če bi ga vendarle uvedli. Rad bi, da bi bil davek na nepremičnine instrument večje pravičnosti (temu je verjetno namenjen tudi minuli popis nepremičnin) in ne večjega davčnega bremena. Se pa zavedam, kako občutljiva je ta tema, ker so si generacije ljudi z žulji in velikim odrekanjem gradile svoje hiše. Mislim, da je še naprej treba razbremenjevati fiskalni obseg pri podjetnikih, ki bi reinvestirali dobiček v tehnološke posodobitve ali nova delovna mesta. Razmišljamo tudi o uvedbi stanovanjske olajšave in o ustanovitvi fiskalnega sveta, v katerem bi kompetentni strokovnjaki ocenjevali makroekonomsko stanje v državi, pohvalili ali okrcali vlado in ji po svoji presoji dali kak nasvet.«

Ankete javnega mnenja kažejo, da izrazito izstopata dve stranki. Zakaj menite, da se slovenski politični prostor tako polarizira in ali ne otežuje to sestave koalicij?

»Gre za pričakovan proces, saj so vse družbe nagnjene k političnim poenostavitvam. Če pogledamo nam primerljive evropske države, se kaže, da je skoraj povsod na eni strani glavna desnosredinska stranka in na drugi glavna levosredinska stranka. K simplifikaciji političnega prostora pripomorete tudi mediji. Tem lažje se je ljudem odločati, tem lažje so izbire, zato politika naravno teži k temu, da je čim bolj razumljiva in transparentna. Če želi to doseči, ne sme biti pretiranega števila izbir, ker to preference otežuje. Verjetno bomo tudi v Sloveniji v prihodnje v parlamentu imeli dve veliki stranki in še nekaj manjših, pri tem pa se bodo liberalci zasidrali nekje na sredini in bodo vezni člen zdaj enim zdaj drugim. Zanimivo je, da ima sedaj to vlogo DeSUS.«

S katerimi strankami bi sklenili koalicijo v primeru zmage na volitvah?

»S programsko sorodnimi strankami. Če bi dobil ta mandat, mi je pomembneje, da imamo bolj trdno programsko koalicijo, kot da imamo več glasov v državnem zboru. Moj cilj ni čim večja politična podpora za ceno programske šibkosti.«

Pod kakšnimi pogoji bi bila mogoča velika koalicija?

»Verjetno obstajajo zgodovinski razlogi, ki bi jo opravičevali. To so neke varnostne ali pa izredno hude gospodarske razmere, ki ne bi dovoljevale političnih prepirov in bi terjale zelo solidarno sodelovanje vseh politik, da bi lahko prešli te čeri. Ampak tako hude krizne razmere se ne napovedujejo, v sedanjih bi bila koalicija SD in SDS neka negativna sinergija. Če bi bila pozitivna, bi jo z veseljem napovedal, tako pa sedaj ne bi bila dobra niti za obe stranki niti za državo. Saj veste, pred štirimi leti sem navijal za takšno možnost. Sedaj nisem več enakega mnenja.«

Kako bi ocenili letošnjo predvolilno kampanjo?

»Posebej si jo bom zapomnil, ker sem imel na vrhuncu težave z zdravjem. Ni se mi še zgodilo. Bili so znaki, da se bo to zgodilo, a nisem jih hotel slišati. Ker sem doslej vse viroze preživel brez ležanja, sem to enkrat moral plačati. Pač nisem »übermensch«.«