V ospredju bo kvaliteta življenja

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 19. september 2008 / 06:00

Stranka SDS bo na volitvah zmagala, potrebuje pa zmago z veliko razliko, pravi njen prvak Janez Janša in napoveduje sestavo široke razvojne koalicije. Janez Janša, predsednik SDS in možni mandatar za sestavo prihodnje vlade.

Afera Patria je v času pred volitvami zelo zasenčila druga družbena vprašanja. Katera se vam zdijo še posebej pomembna za življenje ljudi?

»Ključno vprašanje prihodnjih let je kvaliteta življenja v Sloveniji. Slovenija se je z dobrim razvojem od osamosvojitve naprej, predvsem pa s pospeškom zadnjih let, zelo približala evropskemu povprečju in dosegla razvojno stopnjo, o kateri smo še deset let nazaj lahko samo sanjali. Sedaj se lahko koncentriramo na druga vprašanja, na vprašanja plač in pokojnin, zdravega življenjskega okolja, bolj pravične delitve ustvarjenega. Na deset tisoče ljudi v Sloveniji ima še vedno prenizke plače in pokojnine. Nedavno tega smo bili denimo v Muri (kandidatke in kandidati SDS smo si tam kupili obleke in jih tudi sami plačali), kjer so plače v proizvodnji med najnižjimi v Sloveniji in ne omogočajo dostojnega preživetja. V prihodnje bo tako poudarek ne le na novih delovnih mestih, ampak tudi na delovnih mestih, ki omogočajo, da osem ur dela zagotavlja dovolj zaslužka za normalno življenje zaposlenih in njihovih družin. Poleg tega bodo v ospredju tudi vprašanja varovanja življenjskega okolja. Gre za klimatske spremembe, ki niso le del znanstvenih razprav, pač pa nekaj, kar se resnično dogaja in ima občutne posledice. Temu je treba prilagoditi naše obnašanje in našo zakonodajo. Imamo to srečo, da smo si pri vodenju Evropske unije nabrali bogate izkušnje in s tega področja pridobili znanja, ki nam omogočajo, da bomo tu v prihodnjih letih eni od vodilnih.«

Vaša vlada govori o visoki gospodarski rasti in drugih ugodnih kazalcih gospodarstva. Kako da se vse to ni odrazilo v našem višjem življenjskem standardu?

»Imelo je učinek na življenjski standard, a na žalost ne na standard vseh. Če pogledate, koliko novih avtomobilov se je kupilo v zadnjih letih, koliko gospodinjskih strojev, koliko novih hiš je bilo zgrajenih, bi težko rekli, da je v Sloveniji standard padel. Pač pa je prihajalo do razlik, ko se je zlasti v nekaterih podjetjih dobiček prelival med menedžerskimi elitami. Izgovor je bil, da zakonodaja ne omogoča, da bi tudi zaposleni sodelovali pri delitvi dobrih rezultatov gospodarjenja. Nikjer ni prepovedano dati delavcem večje plače, kolektivna pogodba tega ne prepoveduje. A to se ni dogajalo. V času naše vlade smo kljub temu vzpostavili instrument, ki ga poznajo tudi druge evropske države, ki omogoča udeležbo zaposlenih na dobičku. Tista podjetja, ki bodo dobiček razdelila tudi delavcem, bodo davčno stimulirana in bodo na dobičke plačala manj davka. Na ta način bo tudi država spodbujala bolj pravično delitev ustvarjenega. Skratka vzpostavili smo instrumente, ki dejansko omogočajo to.«

V tem mandatu je bila vaša vlada zelo aktivna glede davkov, kako za naprej napovedujete olajšanje davčnih bremen?

»Davek na izplačane plače, ki je bil veliko breme za podjetja in zaposlene, bo ukinjen do konca tega leta. Tega davka nismo nadomestili z nobenim drugim, vlada je ta sredstva privarčevala, javno porabo smo zmanjšali za več kot tri odstotke. Ta denar smo privarčevali z zmanjšanjem števila zaposlenih v javni upravi, kar se je zgodilo prvič, odkar Slovenija obstaja. Veliko smo prihranili tudi z odpravo birokratskih ovir. Sprejetih je bilo veliko ukrepov, ki so zmanjšali stroške bodisi prek dela uslužbencev bodisi prek storitev, ki so jih morale stranke plačevati. Danes se da veliko zadev urediti na enem šalterju, prek e-pošte, dohodnino dobiš vnaprej izračunano, skratka veliko stvari je bilo poenostavljenih in na ta način se je delovanje države pocenilo. Z odpravo birokratskih ovir smo prihranili 250 milijonov evrov neposrednih stroškov. Zelo varčni smo bili tudi pri vodenju Evropske unije. Po primerjavah v zadnjih desetih letih je Slovenija porabila najmanj, čeprav so Evropi predsedovale tudi manjše države, in je tudi edina članica EU, ki je v času predsedovanja porabila manj, kot je načrtovala. To je prispevalo k temu, da davka, ki smo ga ukinili na izplačane plače, ni bilo treba nadomestiti z novim. Tedaj smo se bali, da bo treba dvigniti davek na dodano vrednost. Znižujemo tudi davek na dohodek pravnih oseb, ki se bo znižal s 25 na 20 odstotkov, in dvignili smo tudi splošno davčno olajšavo pri dohodnini. Ljudje, ki ne dobijo dohodkov nad pragom revščine, ne plačujejo nikakršne dohodnine.«

Če boste znova zmagali na volitvah in sestavili novo vlado, kako ste se pripravili na recesijo, ki se baje približuje?

»Poudarek je na baje. Recesije v Sloveniji ni nikjer na vidiku, ne napoveduje je noben resen ekonomist v državi. Nekaj takšnih glasov je bilo na začetku leta, najnovejši podatki pa kažejo, da je Slovenija v prvem polletju beležila 5,5-odstotno gospodarsko rast, podatki kažejo, da nadaljujemo ne samo solidno, temveč z zelo dobro gospodarsko rastjo in razvojem. Naša gospodarska rast je trikrat hitrejša kot v najbolj razvitem delu Evrope, v evropski monetarni uniji, znižala se je tudi inflacija, kar je dober znak. Še vedno raste zaposlenost, kar se v Sloveniji doslej prav tako še ni zgodilo, kar pomeni, da se tudi v zdravstveni in pokojninski blagajni nabira več denarja. Več zaposlenih ljudi plačuje več prispevkov, ob čemer nismo dvignili prispevnih stopenj. Manj ljudi prejema denar iz socialnih transferjev, ker je manj brezposelnih. Na ta način smo zelo okrepili pokojninsko blagajno in ni nobenih bojazni, da bi morali kakorkoli prikrajšati upokojence. Nasprotno, trendi, ki se kažejo, so izjemno pozitivni za generacijo, ki živi od minulega dela. V štirih letih smo bistveno okrepili stabilnost pokojninskega sistema. Spomnim se razprav iz leta 2004 in 2005, ki so stanje na tem področju slikale črno, leta 2008 pa imamo stabilnejšo pokojninsko blagajno, imamo 35 tisoč ljudi več, ki v to blagajno vplačujejo, ker je toliko novih delovnih mest, in imamo dodatne dohodke iz prodaje deležev državnega premoženja, denimo zavarovalništva. Ne smemo pozabiti tudi, da se je v letu 2007 ponovno rodilo veliko število otrok, najmočnejša generacija v zadnjih 15 letih in da je ta trend v letu 2008 še boljši. Slednje je deloma mogoče pripisati tudi ukrepom, ki smo jih sprejeli v tem času, saj smo bistveno dvignili olajšavo za družine z več otroki, uvedli smo brezplačni vrtec za drugega in vsakega nadaljnjega otroka, sedaj smo uvedli še topli obrok v srednje šole …«

Ankete javnega mnenja pred volitvami kažejo na izrazito politično polarizacijo. Kako jo pojasnjujete in ali ni v takšnih okoliščinah zmagoviti stranki težko sestaviti koalicije?

»Najprej je treba pogledati, kdo polarizira. To ni SDS. Mi od samega začetka ponavljamo, da bomo tudi na teh volitvah ravnali enako kot prej. Pred štirimi leti je SDS, ko je zmagala na volitvah, ponudila sodelovanje vsem. Pogovarjali smo se o koaliciji z vsemi strankami, ki so prišle v parlament, in vanjo so šle vse stranke, ki so to želele. Ta koalicija je tudi prva, ki je v zgodovini države začela in končala mandat, druge so razpadle med mandatom. Enako bomo tudi po teh volitvah ponudili sodelovanje vsem, ki bodo prišli v parlament. Nikogar ne izključujemo. Sestaviti želimo široko razvojno koalicijo in smo prepričani, da nam bo to uspelo. Ne glede na to, kaj govorijo nekateri pred volitvami, vemo, kako hitro se to obrne, ko so na mizi rezultati.«

Pod kakšnimi pogoji boste šli v veliko koalicijo z največjo sedanjo opozicijsko stranko?

»Kot sem dejal že prej, se SDS pogovarja z vsemi drugimi strankami. Skušali bomo sestaviti široko razvojno koalicijo, v kateri bodo lahko sodelovali vsi, ki bodo pripravljeni dati v ospredje stvari, ki nas združujejo, in odgovore na ključne gospodarske, socialne in okoljske teme.«

Kakšna je vaša ocena sedanje predvolilne kampanje?

»Začela se je obetavno z razpravami o ključnih vprašanjih prihodnjega razvoja, potem je prišla afera Patria in to je spremenilo predvolilno kampanjo v daleč najbolj umazano doslej. Predvsem pa je na neki način odtegnilo dvema milijonoma Slovencem pravico in možnost, da razpravljajo o ključnih temah, ki bodo pogojevale njihovo življenje v prihodnosti, kar je največja škoda. Cela Slovenija je tako postala talka nekih neutemeljenih osebnih obtožb.«