Počasno približevanje Evropi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

V Sloveniji se povečuje velikost kmetij in govejih čred, vendar postopki koncentracije potekajo prepočasi, da bi se lahko približali povprečju Evropske unije.

Kranj – »Vstop Slovenije v Evropsko unijo na področju kmetijstva ni povzročil večjih pretresov, bolj ali manj so se nadaljevali trendi, ki jih je bilo opaziti že pred vstopom,« je pokazala analiza učinkov kmetijske politike za obdobje 2004–2008, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili ob koncu štiriletnega mandata. Velike strukturne spremembe, ki so v slovenskem kmetijstvu potekale predvsem v drugi polovici devetdesetih let, so se precej upočasnile. Postopki koncentracije se nadaljujejo, vendar potekajo prepočasi, da bi se Slovenija po velikosti kmetijskih gospodarstev že lahko približala povprečju Evropske unije. Po začasnih podatkih lanskega vzorčnega popisa se v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarja nekaj več kot 75 tisoč kmetijskih gospodarstev, kar je skoraj dva tisoč manj kot ob podobnem popisu v letu 2005, ob tem pa se je površina kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo gospodarstva, le malenkostno povečala. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je lani obsegalo 6,5 hektarja zemljišč oz. 0,3 hektarja več kot v letu 2005, v državah Evropske unije (EU-25) pa je to povprečje že leta 2005 znašalo več kot 16 hektarjev. Kmetijska gospodarstva, ki obdelujejo deset ali več hektarjev kmetijskih zemljišč, so lani obdelovala že več kot polovico vseh zemljišč. Število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, se je od leta 2005 povečalo za 12 odstotkov, za približno enak odstotek pa se je povečala tudi površina zemljišč, ki jih obdelujejo.

Veliki povečujejo, manjši opuščajo

V slovenskem kmetijstvu se nadaljuje specializacija kmetijske pridelave. Delež kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je v obdobju 2005–2007 znižal s 87 na 84 odstotkov, število glav velike živine (GVŽ) pa je v tem obdobju poraslo za pet odstotkov. Povprečno živinorejsko gospodarstvo redi sedem GVŽ, kar je 0,7 GVŽ več kot v letu 2005. V zadnjih letih se je povečevalo le število gospodarstev, ki redijo dvajset ali več GVŽ (njihovo število se je v obdobju 2005–2007 povečalo za 13 odstotkov), najbolj pa se je zmanjšalo število gospodarstev z manj kot 10 GVŽ, ki pa še vedno predstavljajo več kot štiri petine vseh gospodarstev z rejo živine.

Obseg kmetijske pridelave zaradi spremenljivih naravnih razmer po letu 2000 močno niha, vendar je opazno rahlo povečevanje. Površina njiv se nekoliko povečuje, površina trajnih nasadov pa se predvsem zaradi opuščanja kmečkih sadovnjakov zmanjšuje. Po letu 2000 so se opazno povečale površine oljnic in suhih stročnic, zmanjšale so se površine krompirja, sladkorne pese pa od predlani na slovenskih poljih ni več. Pri žitih so se povečale površine koruze za zrnje, ječmena in tritikale. Stalež govedi je dokaj stabilen, stalno zmanjševanje števila krav se je zaustavilo.

Za kmetijstvo je značilno dolgoročno realno padanje cen kmetijskih pridelkov, to je bilo še posebej izrazito do leta 2005. V zadnjih dveh letih so cene realno nekoliko porasle, kar pa ni nadomestilo padca iz preteklih let. Lani so se cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih realno povečale za 4,4 odstotka, pri tem pa so cene rastlinskih pridelkov realno porasle za 14,3 odstotka, medtem ko se v živinoreji niso spremenile. Najbolj so se povečale cene hmelja, žita, sadja in vina, najmanj pa cene vrtnin. Velik realni padec cen so lani beležili pri krompirju in grozdju. Cene prašičev so padle na najnižjo raven v zadnjih desetih letih, znižale pa so se tudi cene govejega mesa in jagnjet. Podražitev vhodnih surovin je znova povzročilo poslabšanje cenovno stroškovnih razmerij v kmetijstvu.