V Sloveniji se povečuje število kmetij z več kot dvajsetimi glavami velike živine in zmanjšuje število tistih, ki redijo do deset glav.

Počasno približevanje Evropi

V Sloveniji se povečuje velikost kmetij in govejih čred, vendar postopki koncentracije potekajo prepočasi, da bi se lahko približali povprečju Evropske unije.

Povprečno kmetijsko gospodarstvo je lani obsegalo 6,5 hektarja zemljišč oz. 0,3 hektarja več kot v letu 2005, v državah Evropske unije (EU-25) pa je to povprečje že leta 2005 znašalo več kot 16 hektarjev. V Sloveniji je stopnja samooskrbe s hrano od 75- do 80-odstotna. Pri pšenici je (po podatkih za leto 2006) 43-odstotna, pri krompirju 60-odstotna, svežem mleku 90-odstotna in pri prašičjem mesu 68-odstotna. Le pri govejem in perutninskem mesu pridelava presega lastne potrebe.

Kranj – »Vstop Slovenije v Evropsko unijo na področju kmetijstva ni povzročil večjih pretresov, bolj ali manj so se nadaljevali trendi, ki jih je bilo opaziti že pred vstopom,« je pokazala analiza učinkov kmetijske politike za obdobje 2004–2008, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili ob koncu štiriletnega mandata. Velike strukturne spremembe, ki so v slovenskem kmetijstvu potekale predvsem v drugi polovici devetdesetih let, so se precej upočasnile. Postopki koncentracije se nadaljujejo, vendar potekajo prepočasi, da bi se Slovenija po velikosti kmetijskih gospodarstev že lahko približala povprečju Evropske unije. Po začasnih podatkih lanskega vzorčnega popisa se v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarja nekaj več kot 75 tisoč kmetijskih gospodarstev, kar je skoraj dva tisoč manj kot ob podobnem popisu v letu 2005, ob tem pa se je površina kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo gospodarstva, le malenkostno povečala. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je lani obsegalo 6,5 hektarja zemljišč oz. 0,3 hektarja več kot v letu 2005, v državah Evropske unije (EU-25) pa je to povprečje že leta 2005 znašalo več kot 16 hektarjev. Kmetijska gospodarstva, ki obdelujejo deset ali več hektarjev kmetijskih zemljišč, so lani obdelovala že več kot polovico vseh zemljišč. Število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, se je od leta 2005 povečalo za 12 odstotkov, za približno enak odstotek pa se je povečala tudi površina zemljišč, ki jih obdelujejo.

Veliki povečujejo, manjši opuščajo

V slovenskem kmetijstvu se nadaljuje specializacija kmetijske pridelave. Delež kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je v obdobju 2005–2007 znižal s 87 na 84 odstotkov, število glav velike živine (GVŽ) pa je v tem obdobju poraslo za pet odstotkov. Povprečno živinorejsko gospodarstvo redi sedem GVŽ, kar je 0,7 GVŽ več kot v letu 2005. V zadnjih letih se je povečevalo le število gospodarstev, ki redijo dvajset ali več GVŽ (njihovo število se je v obdobju 2005–2007 povečalo za 13 odstotkov), najbolj pa se je zmanjšalo število gospodarstev z manj kot 10 GVŽ, ki pa še vedno predstavljajo več kot štiri petine vseh gospodarstev z rejo živine.

Obseg kmetijske pridelave zaradi spremenljivih naravnih razmer po letu 2000 močno niha, vendar je opazno rahlo povečevanje. Površina njiv se nekoliko povečuje, površina trajnih nasadov pa se predvsem zaradi opuščanja kmečkih sadovnjakov zmanjšuje. Po letu 2000 so se opazno povečale površine oljnic in suhih stročnic, zmanjšale so se površine krompirja, sladkorne pese pa od predlani na slovenskih poljih ni več. Pri žitih so se povečale površine koruze za zrnje, ječmena in tritikale. Stalež govedi je dokaj stabilen, stalno zmanjševanje števila krav se je zaustavilo.

 

Za kmetijstvo je značilno dolgoročno realno padanje cen kmetijskih pridelkov, to je bilo še posebej izrazito do leta 2005. V zadnjih dveh letih so cene realno nekoliko porasle, kar pa ni nadomestilo padca iz preteklih let. Lani so se cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih realno povečale za 4,4 odstotka, pri tem pa so cene rastlinskih pridelkov realno porasle za 14,3 odstotka, medtem ko se v živinoreji niso spremenile. Najbolj so se povečale cene hmelja, žita, sadja in vina, najmanj pa cene vrtnin. Velik realni padec cen so lani beležili pri krompirju in grozdju. Cene prašičev so padle na najnižjo raven v zadnjih desetih letih, znižale pa so se tudi cene govejega mesa in jagnjet. Podražitev vhodnih surovin je znova povzročilo poslabšanje cenovno stroškovnih razmerij v kmetijstvu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 24. december 2008 / 07:00

Gozdne ceste so bolj urejene

Letos so opravili vrsto vzdrževalnih del na gozdnih cestah v tržiški občini. Pomoč Zavoda za gozdove in družbe Born.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:43

Kape, majice, obeski ...

Planica – Planica prvič v zgodovini gosti svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Tudi s tega dogodka bodo številni odnesli vsaj kakšen spomin nanj. Osrednja trgovina z navijaškimi rekvi...

Zanimivosti / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:29

Servis

Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici je zanimiv tudi pogled na servisne ekipe tekaških reprezentanc. Največje so v Slovenijo prišle s tovornjakom, tudi norveška (na fotografiji)....

GG Plus / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:10

Novi Slovenski biografski leksikon (C)

»Celjski grofje ter zlasti tragedija Friderika in Veronike so se ohranili v zgodovinskem spominu in pustili izjemen pečat v slovenski kulturi – literaturi, dramatiki, celo operi. Od druge...

Slovenija / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:07

Jezik je jedro kulture

Polna dvorana ORF Teatra v deželnem studiu avstrijske radiotelevizije v Celovcu, v katerem je bila 9. februarja letošnja osrednja koroška proslava v čast slovenskega kulturnega praznika, j...

Kultura / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:03

Kajuh, pesnik partizan

V Knjižnici Velenje stoto obletnico rojstva pesnika in partizana Karla Destovnika - Kajuha zaznamujejo z zbirko Kajuh 100. Sedma knjiga v seriji je stripovska biografija Kajuh, pesnik partizan scenari...