Gorenjci niso zadovoljni

Vladna služba za regionalno politiko je predstavila čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija, s pogoji pa potencialni gorenjski prijavitelji niso zadovoljni.

Preddvor – Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki jo vodi minister Ivan Žagar, je sredi poletja objavila težko pričakovani razpis za čezmejno sodelovanje Slovenija – Avstrija, prejšnji teden pa predstavitveno delavnico v sklopu prvega razpisa za čezmejni program Slovenija–Avstrija. Predstavili so razpisno dokumentacijo, državne pomoči, javna naročila, revizijsko sled in upravičene izdatke. Na naša vprašanja sodelujoči v Preddvoru niso želeli odgovoriti, ampak so nas napotili na službo za odnose z javnostjo.

Po informacijah, ki smo jih pridobili s strani udeležencev delavnice, se tudi na lokalni ravni v sklopu posameznih občin, lokalnih turističnih organizacij, podjetij, medijevrazvijajonekateri manjši čezmejni projekti. Interes je velik, potencialni prijavitelji pa so pred oddajo želeli pridobiti povratne informacije glede nekaterih odprtih vprašanj. Tudi zato nas je zanimalo, zakaj je bil, po mnenju številnih, razpis objavljen pozno, med dopusti, pogoji sodelovanja na razpisu naj bi se razlikovali od najav (bistvena sprememba je uvedba dokumentov identifikacije investicijskega projekta – DIIP-ov, česar avstrijskim partnerjem ni treba pripraviti in bodo morda odpovedali dogovorjeno sodelovanje) in zakaj ne more Regionalna razvojna agencija Gorenjske voditi čezmejnih projektov za vseh 18 gorenjskih občin skupaj.

»Več kot dve leti pripravljamo osem strateških čezmejnih projektov, v katere smo vključili skoraj vse gorenjske občine. Želimo nastopati v njunih imenih, z enim projektom, vendar kaže, da to ne bo mogoče,« je povedala Edita Granatir Lapuh iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske. Na SVLR pojasnjujejo, da je bil razpis objavljen dovolj zgodaj in bo odprt skoraj dva meseca in pol, kar da zadostuje za pripravo čezmejnega projekta tudi v primeru, da prej ni bil pripravljen niti osnutek projekta. Razpisni pogoji se niso spreminjali od prej najavljenih, saj da pred objavo niso ničesar najavili.

O problemu priprave DIIP-pov v SVLR pojasnjujejo, da je treba upoštevati nacionalno zakonodajo, o morebitnem odpovedovanju avstrijskih partnerjev pa ne zapišejo nobene. Tudi na ugotovitev, da bi bilo lažje in preprosteje voditi regionalne projekte v sklopu razvojne agencije, rezultate projektov pa bi upravljale in vzdrževale občine, na SVLR (med drugim) odgovarjajo: »Partnerji sami izberejo, kako bodo zastavili partnerstvo in kakšne naloge bo prevzel posamezni partner.« Na delavnici je odmevala tudi informacija, da čezmejnega Sklada za male projekte med Slovenijo in avstrijsko Koroško, ki naj bi ga upravljali decentralizirano, ne bo. O tej temi na SVLR niso želeli govoriti, češ da gre za poslovno skrivnost.