Dom na Menini planini

Po območju medveda

Menina planina - Vivodnik (1508 m) - Obisk planšarij je vedno zanimiv in prijeten. Otroci lahko vidijo domače živali, ki jih v betonskih mestih nikoli, obenem se človek nadiha svežega zraka, če ste dovolj zgodnji, pa pri pastirjih ali v planinski koči dobite kislo mleko.

Naša današnja tura nas bo popeljala na vzhod Kamniško-Savinjskih Alp, a ne med njihove vršace, temveč v njihovo predgorje. Obiskali bomo Menino planino, ki je bila nekdaj druga največja planina v tem delu Alp, ter se povzpeli na njen najvišji vrh Vivodnik.

Menina planina je prostrana, več kot 10 kilometrov dolga planota, med Tuhinjsko dolino na jugu in Zadrečko dolino na severu. Njena pobočja porašča gozd, ki ga prekinjajo planine.

Iz Kamnika se peljemo skozi Tuhinjsko dolino proti Vranskemu. Za Zgornjim Tuhinjem, tik preden se cesta začne vzpenjati na prelaz med Gorenjsko in Štajersko, je na levi strani bencinska črpalka, kjer se levo odcepi cesta. Smerokaz nas usmeri naravnost oz. desno proti Menini. Peljemo se skozi vasi Češnjica in Zgornji Okrogi. Asfaltirane ceste je štiri kilometre, nato pa sledita še dva kilometra makadama, do našega parkirišča. Parkirate na razcepu dveh poti, kjer je na sredini ličen lesen smerokaz, ki vas usmeri levo proti Vivodniku. Desno se nadaljuje gorska makadamska cesta, ki vas pripelje povsem na vrh. Ampak, mi smo prišli hodit, ne se vozit po planoti!

Nadaljujemo naprej po levi cesti, kar je muka, saj je hoja po makadamu mukotrpna. Če boste dobro opazovali, boste občasno zasledili rahlo obledele markacije, ki jim sledite. Šli boste mimo nekaj vikendov in po približno 45 minutah hoje, prestopili prvo leso. Na vaši desni strani bo pašnik, vi pa hodite po levi strani pašnika, skozi smrekov gozd. Tukaj pozor! Markacij ni. Na koncu gozda pridete do zaraščenega travnika, kjer pa je vidna stezica, ki jo uporabljajo planinci. Sledite stezici in pridete na večjo stezo, kjer se markacije znova pojavijo. Sledite poti, ki je občasno prava goščava. Naj vam zaupam, da boste do vrha Vivodnika vsaj 12-krat prestopili lese pašnikov, kjer pa, ko sem jaz tam hodila, ni bilo nobene živine. V zadnjem delu se pot vije čez pašnik, sledi kratek del gozda, markacije so ves čas dobro vidne, potem pa spet pridete do travnika, kjer pred seboj zagledate razgledni stolp, ki stoji na Vivodniku. Z razglednika je ob lepem vremenu res izjemen razgled. No, kljub temu da sem se na Menino planino podala dan po dežju, v sveti veri, da bo razgled čudovit, sem se uštela. Spremljala me je megla, rahlo rosenje, šele popoldan, ko sem bila že davno nazaj v dolini, se je vreme "naredilo". Skratka, ob lepem vremenu imate z vrha Vivodnika razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Na desni strani je Raduha, za njo je Olševa, v daljavi nam s Pece mežika kralj Matjaž. Povsem pred nami sta Lepenatka in Rogatec, na jugu izstopa Kum.

Z Vivodnika se spustite na severno stran in po 15 minutah ste pri Domu na Menini planini. Tisto jutro se je nad domom paslo zvedavo govedo, no vmes je bil tudi bikec, ki je kasneje tudi pospešil svojo hojo. Ampak, brez panike!

Z vrha greste lahko še na ogled brezna Jespa; globoke kotanje okrog 20 metrov, kjer se poleti zadržuje hladen zrak, zato je v njem pogosto tudi poleti sneg.

Nazaj do avtomobila se bomo spustili mimo jezera Biba in čez planino Biba. Pri Domu zavijemo desno po makadamu in da bi se izognili cesti, sledimo markacijam, ki vsaj na kakšnem ovinku peljejo skozi gozd. Najprej bomo zagledali, v globeli na desni strani, jezero Biba. Plast skrilavcev sicer preprečuje odtekanje vode, vendar je jezero iz leta v leto manjše zaradi manjše količine padavin. Po legendi se ob mesečnih nočeh vile z Menine baje rade kopajo v Bibi. Na lepo urejeni planini se letos pase precej goveda in ovac. Tisti dan sem imela srečo in videla tudi dva "backa", kot je rekla ena od obiskovalk mladima ovčkama. Res sta bili ljubki. Na sosednjem pašniku so se pasli konji. Konec planine ima opozorilno tablo Območje medveda. Še dobro, da sem jo videla pri vrnitvi. Po cesti se spustite do avtomobila, naj vas pa ob koncu opozorim, da se bo pot vlekla, saj jo je kar nekaj kilometrov. No, vsaj meni se je zdela dolga kot večnost.

Nadmorska višina: 1508 m

Trajanje: 5 ur

Višinska razlika: 641 m

Zahtevnost: 3 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / nedelja, 25. december 2016 / 11:59

Recepte prilagajajo sodobnim trendom

Tudi letos se je Blejski otok obarval v prazničnih decembrskih barvah in vonjavah, pozdravil advent in pripravil Dneve potice ob prazniku brezmadežnega spočetja device Marije. V galeriji Potičnice Ble...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 25. marec 2019 / 13:49

Merili bodo tudi v Egiptu

Podjetji Duol in Lotrič Meroslovje sodelujeta pri postavitvi pilotnega rastlinjaka za paradižnike v Egiptu. Selško meroslovno podjetje ga bo opremilo z merilnim sistemom za samodejni nadzor pogojev za...

Kranj / ponedeljek, 25. marec 2019 / 13:47

Krožek o tem, kako so živeli

Tema letošnjega študijskega krožka, ki poteka pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj, je bila Kako smo živeli. Udeleženci bodo s svojimi zgodbami obogatili vsebino knjige Milene Miklavči...

Kamnik / ponedeljek, 25. marec 2019 / 13:45

Prenovljeno stanovanje zdaj za študente

Kamnik – V Domu kulture Kamnik so v zadnjih mesecih temeljito prenovili dotrajano stanovanje, v katerem je do nedavnega živel hišnik. Večino del so opravili sami, skupaj z delavci javnih del, zasno...

Zanimivosti / ponedeljek, 25. marec 2019 / 13:44

Nenavadna kokošja jajca

Besnica – Bralka Marija Mohorič iz Nove vasi v Besnici nam je prišla pokazat nenavadna kokošja jajca s precej debelo nagubano lupino. Znesla jih je starejša kokoš. »Že petdeset let imamo kokoši, pa...

Kranj / ponedeljek, 25. marec 2019 / 12:00

Tomaž Krišelj bo še direktor

Kranjski mestni svetniki so na sredini seji sprejeli odlok o organiziranju javnega zavoda Gasilsko reševalne službe Kranj, za direktorja pa so potrdili Tomaža Krišlja.