Zelena povezava z jezerom

Letos je minilo sto let, odkar je zdraviliška komisija dala zasaditi Zdraviliški park.

Bled – »Lepota tukajšnjih dreves sega visoko do neba in globoko do srca,« se je ob stoletnici zasaditve Zdraviliškega parka pesniško izrazil Janez Petkoš iz komisije za zeleni pas Bleda. V nedeljo so namreč slovesno zaznamovali ta visoki jubilej parka. Na Bledu, so poudarili v Turizmu Bled, se je skrb za načrtno vzdrževanje in urejanje parkovnih površin začela s prihodom tujcev in turizma. »Z večjim obiskom in ugledom letovišča se je spreminjal tudi odnos Blejcev do drevja. Rasla je zavest o potrebi in pomenu parkov,« so še dodali.

Zdaj je minilo že sto let, je spomnil župan Janez Fajfar, odkar so se zavestno odločili, da ta del jezerske obale za vedno obranijo pred pozidavo, in sicer s posaditvijo redkih rastlin. »Letos smo v parku poskrbeli tudi za nove luči javne razsvetljave. Upam, da bomo kmalu dobili še garažno hišo in se bo s tega prostora umaknila tudi pločevina ter bomo tako spet vzpostavili naravno povezavo med jezerom in parkom.« V park so po besedah Janeza Petkoša veliko prinesli tujci, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je njihova komisija pripravila nov načrt za ureditev blejskega parka. V parku tako danes prevladujejo avtohtone vrste dreves, med katerimi so najbolj pogoste tise. »Ni problem nekaj zasaditi, ampak to vzdrževati,« je opozoril Petkoš. Največ dreves je bilo po njegovih besedah poškodovanih v naravnih ujmah in zaradi asfalta, zaradi katerega se sušijo korenine. »Park je nadgradnja – lahko si ga privošči le bogat človek. Mi pa ga že imamo, le ohranjati ga moramo,« je poudaril Petkoš in dodal, da nekateri v park hodijo celo po vrtnarski material. »To je zločin,« je končal Petkoš.