Turistično društvo Tržič je obiskovalcem delilo program prireditev.

Trije vajenci, gostov pa mnogo

Na Šuštarski nedelji so sprejeli vajence med pomočnike, kar je zanimalo številne obiskovalce. Nekaterim so bili bolj pomembni nakupi, drugim pa zabava.

Tržič – Angelska nedelja je res vredna svojega imena. Prvo nedeljo septembra so čevljarji že v davnih časih prirejali sejem. Njihovo tradicijo že 41 let nadaljuje Turistično društvo Tržič. Letos se je vse začelo že v petek, ko so v Paviljonu NOB odprli razstavo tržiških čevljarjev in po dveh desetletjih spet uprizorili cehovski običaj »frejšpreh'nge«.

Kdor je prišel v Tržič v nedeljo, ni ničesar zamudil. Razstava je čakala na radovedneže. Pavel Jazbec iz Sebenj je opisoval dragocenosti iz zbirke tehnične dediščine čevljarjev. Najstarejši med 30 šivalnimi stroji je ameriški lepotec iz leta 1850. Razstavil je še čevljarsko orodje in izdelke. Nekaj sta zapustila mama Stana in oče Tone, ki sta imela v Tržiču čevljarsko delavnico s 70 delavci. Očetova starša sta v Sebenjah vodila trgovino, pekarno in čevljarsko obrt. Slednjo nadaljuje z osmimi zaposlenimi. V Tržiču bo uredil čevljarski muzej.

Del pozabljenega načina čevljarskega življenja je razkril ansambel KUD Lom, ki je obudil običaj sprejema vajencev med pomočnike. Najtežje je bilo najti originalno besedilo, ki ga je napisal Edo Roblek, je priznal predsednik društva Jože Tišler. On je odigral vlogo gospodarja Fortunata, Alenka Slapar je bila žena Neža, Edita Turk hči Urška, Tone Meglič cehovski mojster Gregor, Boštjan Meglič čevljar Miha, Rok Rozman vajenec Urban in Andrej Frank vajenec Silvester. Gledalce so popeljali v gostilno Pr' Fortunat, kjer so po cehovski seji izprašali vajence. Nato so vse povabili na kosilo in veselico.

Podoben kot v igri je bil razplet cele prireditve. Za nekatere so bili najbolj pomembni ogledi stojnic z razno ponudbo. »V Tržiču je vedno kaj za pogledat'. Jaz pomerjam planinske čevlje, pa tudi drugi člani družine bodo kaj kupili,« je zaupal Drago Domislič iz Smokuča. Še večji vrvež je bil ob pultih in mizah, kjer so gostinci stregli s hrano in pijačo. Tudi zabave je bilo na pretek. Aleš Rozman je prikazal akrobacije s štirikolesnikom, mlade je čakal zabaviščni park, predstavljali so se lokostrelci, kinologi in športni plezalci, v mesto pa so se pripeljali tudi vozniki starih motorjev in avtov. Nastopili so člani folklorne skupine Karavanke, Pihalni orkester Tržič, razne plesne in glasbene skupine. Tržiški gasilci so pripravili kar dve veselici. Ob tako pestrem programu so ostali obiski vidnih političnih osebnosti kar malo v senci sončne nedelje.

                                       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / / 07:00

Žakelj prepričan, da dom bo

Žirovski občinski svetniki so se sestali s sosedi bodočega doma, ki pogojujejo svoje soglasje.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 15:58

Škofjeloški pasijon

V Škofji Loki marca in aprila prikazujejo Škofjeloški pasijon, Processio Locopolitana, največjo gledališko predstavo na prostem v naši državi. Na osmih uprizoritvah pričakujejo okoli trideset tisoč gl...

Kranj / / 14:31

Že včasih so pisali na tablice

V podružnični šoli v Kokri so s prireditvijo in razstavo Šola nekoč in danes proslavili 130 let šolstva.

Kranj / / 14:31

Debatiranje ni zgolj »čvekanje«

Na Gimnaziji Kranj so minuli konec tedna gostili državni debatni turnir za srednješolce, ki ga vsako leto organizira Zavod za kulturo dialoga ZIP – Za in proti.

Rekreacija / / 14:29

Glasovci pripravljeni za sezono

Člani športnega društva Gorenjski glas so se v Istri pripravljali za prihajajočo kolesarsko sezono.

Gospodarstvo / / 12:57

Tudi rastlini čaj za zdravje

Metoda biološko-dinamičnega gospodarjenja omogoča pridelovanje živil najvišje kakovosti, zagotavlja pa tudi ohranjanje trajne plodnosti tal, zdravje kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uč...