Črni scenarij so poznali od začetka avgusta

"Delavci Aquasave likvidacije ne sprejemamo kot konec sveta, želimo si, da se zgodba zaključi in gremo naprej," pravi Redžo Marošlić.

Kranj – Redžo Marošlić, predsednik sindikata in sveta delavcev v kranjski Aquasavi, pojasnjuje, da njegovi sodelavci ne želijo biti prikazani kot reveži brez odprtih možnosti za uspešno življenje: »Večina si želi dela, pa čeprav drugje, veliko jih je že domenjenih za novo službo, drugi bodo na zavodu za zaposlovanje počakali na upokojitev in podobno. Le redki se bojijo za novo službo, tem moramo še najbolj pomagati.«

Med zaposlenimi so tudi takšni, ki so na enem mestu, prej v Tekstilindusu, zadnjih 15 let pa v Aquasavi, preživeli vso delovno dobo. V tovarni je tudi vsaj deset zakonskih parov. Marošlić primerjave med stečajem Tekstilindusa in likvidacijo Aquasave ne dela. V prvem primeru delavci še danes niso prejeli vseh izplačil, sedaj, je prepričan, bo drugače: »Za 15 let dela v Aquasavi bo vsak dobil vsaj tri tisoč evrov odpravnine, skupno bo šlo za zadnji dve plači in odpravnine okoli 1,2 milijona evrov. Za izplačila jamčijo podjetja Skupine Bonazzi.«

Likvidacijski postopek v desetih dneh

Ko bo sodišče potrdilo likvidacijo, bodo v Aquasavi sklicali zbor delavcev in nanj povabili vodstvo, lastnike, zavod za zaposlovanje, SPIZ in podjetja, ki se zanimajo za njihove delavce. To so Peko Tržič, Sintal Ljubljana, agencije za posredovanje delovne sile, Filc Mengeš, Jelovica Škofja Loka in drugi, predsednik sindikata ocenjuje, da bo delo lahko takoj našlo okoli dvesto delavcev Aquasave.

Redžo Marošlić glede na korektne odnose italijanskih lastnikov, plače so bile za 4,6 do 9,6 odstotka višje, kot je bilo določeno v kolektivni pogodbi, redno so dobivali regres (letos 750 evrov), božičnico, nagrado, če niso bili na bolniški in podobno, nima skrbi, da obveznosti do sodelavcev družina Bonazzi ne bi izpolnila. »Že od začetka leta vemo, da zadeve niso rožnate, saj so bili nekateri delavci tudi na čakanju. Sedaj jih veliko le še čaka, da gredo drugam. Pred začetkom postopka likvidacije ne bodo odšli, saj bi sicer ostali brez odpravnine. Računam, da bi pri drugem delodajalcu lahko začeli delati 15. septembra,« pojasnjuje sindikalist.

Sam v podjetju ostaja do 31. oktobra, novembra bo sindikat prenehal delati. Dogovarja se za delo na podobnem delovnem mestu, na vprašanje, kako sam doživlja konec, pa odgovarja: »Sem pozitivno naravnan, zato tudi v zapiranju tovarne vidim nekaj dobrega. Želim si, da bi delali naprej, da bi lahko tu doživel upokojitev, vendar so to le želje. Veste, ko so Italijani prišli v Kranj, smo jim delavci napovedali pet, največ deset let. Skupaj smo ustvarjali 15 let!« Tako Marošlić, ki zagotavlja, da bo svojim sedanjim sodelavcem pomagal do novih služb oziroma jim kako drugače pomagal. O tem, da naj bi na mestu, kjer se je desetletja slišal ropot tkalskih strojev, zrasli stanovanjski bloki, ne ve nič. Meni pa, da bi bil tudi to prispevek razvoju Kranja. »Zemljišče za stanovanjsko ali industrijsko gradnjo se različno vrednoti, zato je vrednost zemljišč v Aquasavi trenutno težko oceniti. Cena bi se gibala med sto in 150 evri,« pojasnjuje Andreja Kern Egart iz K3 Kern nepremičnin. Aquasava razpolaga z 88 tisoč kvadratnih metrov zemljišč.

Brezposelnost še vedno pada

Brezposelnost na Gorenjskem kljub številnim odmevnim zaprtjem tekstilnih tovarn (skupaj okoli petsto delavcev) še vedno pada oziroma povedano drugače, povpraševanje po delovni sili narašča. »Dejavnosti, iz katerih so delodajalci, ki iščejo delovno silo, ostajajo enake kot v preteklem letu, to je v predelovalni dejavnosti, sledijo trgovina, gradbeništvo, gostinstvo in promet,« pojasnjuje Lučka Žižek, direktorica območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Delodajalci največkrat (med dobrih 11.500 objavljenimi potrebami v prvih sedmih mesecih) iščejo proizvodne delavce, kovinarje, delavce za poklice v gradbeništvu, gostinstvu, voznike, mehanike, prodajalce in mizarje.

Zaposlenost se je na Gorenjskem lani v primerjavi z letom prej povečala za 2,2 odstotka, torej z 71.891 na 73.437 oseb, konec junija pa je bilo zaposlenih 74.693 oseb. V prvih sedmih mesecih leta je zavod izdal 1.967 delovnih dovoljenj za tujce. »Možnosti zaposlovanja na Gorenjskem so ugodne, kar dokazuje tudi nizko število brezposelnih in celo najnižja stopnja brezposelnosti v državi. Tako je bila junija brezposelnost štiri-, v Sloveniji pa 6,4-odstotna,« je kljub zapiranju tekstilnih tovarn v Kranju optimistična Lučka Žižek.

Med 3.733 brezposelnimi je skoraj polovica starejša od 50 let, skrb pa zbuja podatek, da je skoraj desetina brezposelnih mlajša od 26 let. »V evidenci brezposelnih dlje časa ostajajo osebe z različnimi ovirami za zaposlovanje, kot je slabše zdravje, socialno okolje, višja starost ali poklic, po katerem se redko povprašuje,« pojasnjuje direktorica. Najtežje zaposljive so danes starejše osebe z zdravstvenimi težavami in nizko motivacijo za prekvalifikacijo. Nekoliko manj povpraševanja je tudi po ženski delovni sili s srednjo ali višjo stopnjo izobrazbe.

Zavod za zaposlovanje brezposelnim daje na razpolago različne programe zaposlovanja, s katerimi si povečujejo možnost zaposlitve, kot so javna dela, usposabljanja na delovnem mestu, delovni preizkus, pridobitev izobrazbe, samozaposlovanje in podobno. »Poleg rednih oblik svetovanja se lahko brezposelni vključijo tudi v razne delavnice, prek katerih pridobijo znanje za nastop in uspešno iskanje zaposlitve,« še dodaja Lučka Žižek.