Tokrat padec povprečja cen

Po več kot enem letu smo v avgustu zabeležili več kot pol odstotno deflacijo, ki je tudi krivuljo letne inflacije obrnila navzdol.

Ljubljana – V petek je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil vsakomesečne podatke o gibanju cen življenjskih potrebščin, ki so pri nas merilo inflacije, in za avgust ugotovil, da se je povprečje cen v tem mesecu znižalo za 0,6 odstotka. Tak podatek je bil težko pričakovan, čeprav ni zaradi sezonskih vplivov – razprodaj, znižanja cen kmetijskih pridelkov, zlasti sadja, nobeno presenečenje. Zanimivo pri tem pa vsekakor je, da je glavni vzrok za deflacijo znižanje cen naftnih derivatov, torej tekočih in pogonskih goriv, ki so seveda vplivale na cene v skupinah prevoz in stroški za stanovanje. Ocenili so celo, da ta vpliv znaša 0,6 odstotne točke, torej natanko toliko, kot znaša avgustovska deflacija. S tem so se potrdile ugotovitve, ki smo jih spomladi slišali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ko je direktor Boštjan Vasle razložil, da visoke cene naftnih derivatov, ki jih Slovenci kupujemo po cenah približno enakih kot v drugih državah, ob približno dvakrat nižjih plačah skoraj dvakrat bolj obremenjujejo naše življenjske stroške (tokrat so na UMAR-ju celo izračunali, da je vpliv gibanja cen nafte v Sloveniji za približno 60 odstotkov močnejši kot v povprečju evrskega območja). K sreči ne samo navzgor, pač pa tokrat tudi navzdol. Avgustovska deflacija je kar občutno zmanjšala tudi letno inflacijo, saj je ta zdrsnila z julijskih 6,9 na šest odstotkov v avgustu.

Sicer pa so se cene v avgustu seveda spreminjale v obe smeri. Blago se je v povprečju pocenilo za 1,2 odstotka, storitve pa podražile za 0,8 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so bile v povprečju cenejše za 1,7 odstotka, pri čemer se je zelenjava pocenila za 9 odstotkov, sadje pa za 6,6 odstotka. Tudi v avgustu so bile počitnice v paketih dražje za 3,1 odstotka, dražje so bile alkoholne pijače, stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve.

Zelo podobne številke dobimo tudi pri ugotavljanju inflacije s tako imenovanim harmoniziranim indeksom, ki je mednarodna metoda. Deflacija je bila po tem izračunu v avgustu celo 0,7-odstotna, izračun letne inflacije pa je enak, torej 6 odstotkov. Še vedno ostajamo država, ki ima v evrskem območju najvišjo inflacijo, saj je po prvih ocenah evropskih statistikov (Eurostata) ta znašala v avgustu 3,8 odstotka. Med državami EU smo nižje, saj je bila inflacija v Latviji 16,5-odstotna, najnižja pa na Nizozemskem, triodstotna.