Brusnice lahko naberemo tudi še v septembru - če smo prepozni za jagode, za liste gotovo nismo.

Brusnice za sečila

Brusnični džem oziroma marmelado ljudsko zdravilstvo priporoča zoper povišano telesno temperaturo. Brusnični kompot čisti in razkužuje kri, brusnični sok pa spodbuja izločanje seča.

Seveda moramo brusnice najprej nabrati. To lahko storimo tudi še v septembru. Liste, ki so tako koristni pri boleznih mehurja, pa nabiramo šele potem, ko plodovi dozorijo. Brusnice (Vaccinium vitis-idaea) so odličen antiseptik in zdravijo zlasti sečila, to so ledvice, sečevode in mehur. Še bolj kot plodovi naj bi bilo zdravilno listje.

Brez brusnic ne gre

Brusnice so zdravilo mojega otroštva. Kadar me je kuhala visoka vročina, je bila obvezna žlička, raje dve, slastne brusnične marmelade, ki sta jo mama ali babica pripravili iz kiselkastih plodov, nabranih visoko v gorah. Pri nas namreč verjamemo, da brusnice učinkovito zbijajo vročino. In res, zdi se, da je temperatura hitro padla, želja po novi žlički rdečih borovnic pa je rasla. Tako je še danes. Palačinke brez brusničnega džema niso zame, tudi divjačina in štruklji brez tega okusnega dodatka ne teknejo, kot bi morali.

'Gorenk' uspeva tudi na Gorenjskem

Brusnice, ki jim ljudski jeziki pravijo tudi gorenk, matik, belke, matejk, gromzeha, močnica, netečje ali rdeča borovnica, so nizek zimzelen grmiček. Rasejo na goratem svetu kot podrast predvsem v borovih gozdovih. Jagode imajo rezek, precej kisel okus in sila prijeten duh. Listi gorenka so grenkega in rahlo trpkega okusa. Brusnice zorijo v drugi polovici avgusta in septembra. Listje brusnice v nasprotju z listi borovnice, ki jih nabiramo pred dozoritvijo plodov, nabiramo šele po dozoritvi, saj je takrat v njih nakopičenih največ zdravilnih učinkovin. Listi so bogati s čreslovinami in arbutinom, plodovi pa z organskimi kislinami, vitaminom C, betakarotenom, flavonoidi, pektini in železom. Brusnice so tako kisle, da jih uživamo samo v predelani obliki, surovih pa ne jemo.

Brusnica in zeleni gornik

Brusnični listi precej spominjajo na liste zelenega gornika (Arctostaphylos uva ursi), s katerim ljudje brusnico pogosto zamenjujejo. Gornik je bil pred časi veliko bolj čislan kot brusnica, sodobne raziskave pa so brusnico postavile na pravo mesto, ko so ugotovile, da učinek zdravljenja z brusnicami prav v ničemer ne zaostaja za zdravilnim učinkom gornika. Brusnični listi so celo v prednosti, saj je čajni prevretek iz teh listov za bolnike, ki imajo občutljiv želodec, veliko bolj piten kot prevretek gornikovih listov, ki je tako trpkega okusa, da je pitje čaja skoraj nemogoče.

Čaj brusničnih listov za mehur

Listi brusnice naj bi se bolje od gornikovih izkazali tudi pri boleznih mehurja, kot so krči mehurja, boleče mokrenje, bolečine v sečevodih, močenje postelje. Čaj brusničnih listov naj bi pomagal tudi pri vnetju ledvic, protinu in revmi. Pripravimo ga v obliki lahnega prevretka: zvrhano žličko posušenih in drobno zrezanih listov vržemo v vrelo vodo in kuhamo par minut, odstavimo, pustimo deset minut in precedimo. Pijemo neoslajen čaj, počasi, po požirkih.

Brusnični pripravki

Brusnice vsebujejo veliko bioaktivnih snovi, ki jim znanstveniki pripisujejo močno antibiotično delovanje. Brusnični sok pospešuje izločanje seča in je bogat z vitamini A, B in C, zato ga v sterilizirani obliki lahko hranimo za zimske dni, ko je hrana revna z vitamini. Poleg tega vpliva na zmanjšanje holesterola, trigliceridov, sečne kisline in telesne teže. Priporočajo ga tudi diabetikom, saj vsebuje nizke količine sladkorja in ob tem tudi pospešuje zmanjševanje glukoze v krvi. Privoščite si tudi brusnični kompot, ki čisti kri in razkužuje. Ne pozabite niti na brusnično marmelado ali džem. Med drugim odpravljata neješčnost, ustavljata drisko in učinkujeta osvežujoče. Pripravite si posebej slastno marmelado iz brusnic, ki jim v enakih delih dodate jabolka ali hruške in korenje. Brusnični cvet boste dobili, če boste namakali v enem litru žganja četrt kilograma brusnic. Koristil bo zoper hudo drisko in učinkoval poživljajoče. Brusnic in njenih pripravkov se morajo izogibati tisti, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom. Vsebuje namreč precej oksalne kisline, ki vpliva na hitrejšo tvorbo kamnov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 20. avgust 2010 / 07:00

Uhajanje plina ustavili šele po štiridesetih urah

Kar štirideset ur so na železniški postaji na Jesenicah potrebovali, da so odpravili napako na ventilu, zaradi katere je iz cisterne uhajal propilen. Nevarnosti za okolje in prebivalce naj ne bi bilo.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 12. junij 2024 / 17:15

Pogrešani Milan žrtev umora

Gorenjski kriminalisti so razrešili skrivnostno izginotje 58-letnega Milana Seršena iz Stražišča pri Kranju – bil je umorjen.

Kultura / sreda, 12. junij 2024 / 17:07

Sejalec je vsakoletna žetev

Pred tednom je v Sokolskem domu potekalo Regijsko literarno srečanje ob izidu 45. številke regijske literarne revije Sejalec. Tudi letos odlična letina ljubiteljske proze, poezije in dramatike.

Rekreacija / sreda, 12. junij 2024 / 17:06

Kolesarili v lepem vremenu

Ljubljana – Na letošnjem 43. Maratonu Franja (154 kilometrov) je nastopilo več kot 1200 kolesarjev. Zmagal je Italijan Federico Pozzetto, in sicer po tem, ko je po odločitvi žirije s prvega na četr...

Kronika / sreda, 12. junij 2024 / 17:06

Policija prijela storilca več vlomov

Škofjeloški policisti so prijeli storilca več vlomov v trgovski objekt na območju Železnikov.

Žirovnica / sreda, 12. junij 2024 / 16:59

Prešernova domačija dočakala začetek obnove

V petek sta ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktor podjetja Kovinar gradnje ST Jernej Mrak podpisala pogodbo za obnovo in preureditev Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks.