Brusnice za sečila

Brusnični džem oziroma marmelado ljudsko zdravilstvo priporoča zoper povišano telesno temperaturo. Brusnični kompot čisti in razkužuje kri, brusnični sok pa spodbuja izločanje seča.

Seveda moramo brusnice najprej nabrati. To lahko storimo tudi še v septembru. Liste, ki so tako koristni pri boleznih mehurja, pa nabiramo šele potem, ko plodovi dozorijo. Brusnice (Vaccinium vitis-idaea) so odličen antiseptik in zdravijo zlasti sečila, to so ledvice, sečevode in mehur. Še bolj kot plodovi naj bi bilo zdravilno listje.

Brez brusnic ne gre

Brusnice so zdravilo mojega otroštva. Kadar me je kuhala visoka vročina, je bila obvezna žlička, raje dve, slastne brusnične marmelade, ki sta jo mama ali babica pripravili iz kiselkastih plodov, nabranih visoko v gorah. Pri nas namreč verjamemo, da brusnice učinkovito zbijajo vročino. In res, zdi se, da je temperatura hitro padla, želja po novi žlički rdečih borovnic pa je rasla. Tako je še danes. Palačinke brez brusničnega džema niso zame, tudi divjačina in štruklji brez tega okusnega dodatka ne teknejo, kot bi morali.

'Gorenk' uspeva tudi na Gorenjskem

Brusnice, ki jim ljudski jeziki pravijo tudi gorenk, matik, belke, matejk, gromzeha, močnica, netečje ali rdeča borovnica, so nizek zimzelen grmiček. Rasejo na goratem svetu kot podrast predvsem v borovih gozdovih. Jagode imajo rezek, precej kisel okus in sila prijeten duh. Listi gorenka so grenkega in rahlo trpkega okusa. Brusnice zorijo v drugi polovici avgusta in septembra. Listje brusnice v nasprotju z listi borovnice, ki jih nabiramo pred dozoritvijo plodov, nabiramo šele po dozoritvi, saj je takrat v njih nakopičenih največ zdravilnih učinkovin. Listi so bogati s čreslovinami in arbutinom, plodovi pa z organskimi kislinami, vitaminom C, betakarotenom, flavonoidi, pektini in železom. Brusnice so tako kisle, da jih uživamo samo v predelani obliki, surovih pa ne jemo.

Brusnica in zeleni gornik

Brusnični listi precej spominjajo na liste zelenega gornika (Arctostaphylos uva ursi), s katerim ljudje brusnico pogosto zamenjujejo. Gornik je bil pred časi veliko bolj čislan kot brusnica, sodobne raziskave pa so brusnico postavile na pravo mesto, ko so ugotovile, da učinek zdravljenja z brusnicami prav v ničemer ne zaostaja za zdravilnim učinkom gornika. Brusnični listi so celo v prednosti, saj je čajni prevretek iz teh listov za bolnike, ki imajo občutljiv želodec, veliko bolj piten kot prevretek gornikovih listov, ki je tako trpkega okusa, da je pitje čaja skoraj nemogoče.

Čaj brusničnih listov za mehur

Listi brusnice naj bi se bolje od gornikovih izkazali tudi pri boleznih mehurja, kot so krči mehurja, boleče mokrenje, bolečine v sečevodih, močenje postelje. Čaj brusničnih listov naj bi pomagal tudi pri vnetju ledvic, protinu in revmi. Pripravimo ga v obliki lahnega prevretka: zvrhano žličko posušenih in drobno zrezanih listov vržemo v vrelo vodo in kuhamo par minut, odstavimo, pustimo deset minut in precedimo. Pijemo neoslajen čaj, počasi, po požirkih.

Brusnični pripravki

Brusnice vsebujejo veliko bioaktivnih snovi, ki jim znanstveniki pripisujejo močno antibiotično delovanje. Brusnični sok pospešuje izločanje seča in je bogat z vitamini A, B in C, zato ga v sterilizirani obliki lahko hranimo za zimske dni, ko je hrana revna z vitamini. Poleg tega vpliva na zmanjšanje holesterola, trigliceridov, sečne kisline in telesne teže. Priporočajo ga tudi diabetikom, saj vsebuje nizke količine sladkorja in ob tem tudi pospešuje zmanjševanje glukoze v krvi. Privoščite si tudi brusnični kompot, ki čisti kri in razkužuje. Ne pozabite niti na brusnično marmelado ali džem. Med drugim odpravljata neješčnost, ustavljata drisko in učinkujeta osvežujoče. Pripravite si posebej slastno marmelado iz brusnic, ki jim v enakih delih dodate jabolka ali hruške in korenje. Brusnični cvet boste dobili, če boste namakali v enem litru žganja četrt kilograma brusnic. Koristil bo zoper hudo drisko in učinkoval poživljajoče. Brusnic in njenih pripravkov se morajo izogibati tisti, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom. Vsebuje namreč precej oksalne kisline, ki vpliva na hitrejšo tvorbo kamnov.