Kampiranje v Bohinju

Avtokamp Zlatorog – Bohinj je del Triglavskega narodnega parka, ali pač ne!?

V kamp sva z ženo prispela dopoldne po nočni plohi in pričakal naju je poznan prijeten pogled na množično »sušenje« opreme in nekaj gostov se je že ustrašilo vremena in odšlo. Prav zaradi nočnega dežja je bila ob obali jezera v senci prazna parcela. Na recepciji sva preverila morebitno rezervacijo in po zagotovilu, da je prostor na voljo, sva si ga kljub pričakovani višji ceni izbrala. Preden sva postavila šotor, sem še enkrat pogledal cenik z recepcije in v šoku ugotovil, da so ta del cone A preimenovali v cono »de luxe« zaradi pogleda na jezero. Cena pa je bila višja za vsaj še dve dodatni zvezdici (kamp ima 2 zvezdici **). Še vedno naju je mikalo, da bi po 20 letih spet imela šotor na obali jezera (kot sva ga imela, preden so zaprli najlepši del kampa), ampak naju je pogled na druge zasedene prostore ob obali jezera dokončno odvrnil. Na sosednjem prostoru je stala počitniška prikolica iz časov sindikalnega turizma, podobna tistim, ki sem jih vozil in postavljal po jadranski obali v prvi službi. Pokrita je bila z veliko plahto, predprostor pa je bil pokrit s polivinilom. Utrjena terasa in zasajeno cvetje je dalo vedeti, da gre za mnogo cenejši pavšalni najem. To je sicer poslovna politika upravljavcev avtokampa, vendar je moje mnenje, da ni pošteno do vseh tistih, ki uživamo v počitnicah pod šotorom, da veljajo taka pravila v našem edinem avtokampu ob Bohinjskem jezeru.

 

Naslednji dve stvari, ki sem jih opazil v kampu, pa me navdajata z globoko žalostjo in obenem zaskrbljenostjo nad ravnanjem in odnosom do narave v prvi vrsti zaposlenih v kampu kot tudi gostov kampa.

 

Najprej kurjenje ognja. Še pred nekaj leti so bili v kampu lično oblikovani in predvsem varni prostori za kurjenje ognja in pripravo hrane na žaru ali odprtem ognju. Zdaj jih ni več in vsak si je lahko sam zakuril svoj ogenj, čeprav so plakati na recepciji in table to prepovedovali. Takšno početje gostov in nobenega odziva s strani zaposlenih je lahko poleti izredno nevarno tudi za človeška življenja.

 

Druga stvar pa je pravilo začasnega parkiranja osebnega avtomobila v kampu ob prihodu in odhodu. To je bilo nekako takole. Zjutraj ob dvigu zapornice pri vhodu se je večina osebnih avtomobilov preselila v kamp, kjer je senca, in zasedli so tudi nekatere prostore za kampiranje. Zvečer pa je približno tretjina osebnih avtomobilov kamp zapustila, drugi pa so ostali čez noč. V ceniku jasno piše, da je cena parkiranja v kampu ponoči 30 evrov. Komu in kako so to ceno zaračunali, vedo samo zaposleni.

 

Iztok Debevec, Kamnik