Vsi so delali za Gorenjsko

Izvoljeni predstavniki zakonodajne oblasti sicer delajo v korist vseh državljanov. Na območjih, kjer so bili izvoljeni, pa ljudje vendarle pričakujejo, da bodo izposlovali tudi kaj za domače kraje. O tem smo ob koncu njihovega mandata povprašali enajst na Gorenjskem izvoljenih poslancev državnega zbora.

Kaj ste v štirih letih naredili za Gorenjsko in kaj ste še želeli, pa vam v tem mandatu ni uspelo, smo vprašali še aktualne poslance. Odgovorili so nam še na tretje vprašanje, ali bodo še kandidirali in v katerem volilnem okraju.

Samo Bevk (SD): »Kot predlagatelj sem v tem mandatu uspel z dvema zakonoma, leta 2005 je bila sprejeta novela azbestnega zakona, julija letos pa še novela zakona o kulturnem evru. Tako je bilo kar nekaj kulturnih projektov iz naslova drugega zakona realiziranih že v obdobju 2004–2008. Med projekti na področju kulturne dediščine bi poudaril delavsko kasarno na Jesenicah, trško jedro Krope, staro mestno jedro Škofje Loke, cerkev Sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu, pri investicijah v javne zavode pa Mestno knjižnico v Kranju. Tudi v novem zakonu bo za obdobje od 2009 do 2013 več projektov s področja obnove kulturnih spomenikov: še naprej bosta v programu Škofja Loka in Kropa, več spomenikov sakralne dediščine, Blejski otok, spomenika NOB v Dražgošah in Begunjah in še nekaj drugih. Posamezne občine pa bodo lahko na podlagi javnih razpisov sodelovale tudi na drugih treh programskih sklopih, za knjižnično gradivo in informatizacijo, ljubiteljsko kulturo in kulturniške mreže. Postavil sem več poslanskih vprašanj, ki so bila tako ali drugače povezana z Gorenjsko, bil pa sem tudi pobudnik ustanovitve Kluba gorenjskih poslancev. Žal mi je, da vladna koalicija ni sprejela Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija,” sporoča poslanec, ki bo tudi tokrat kandidiral v Idrijsko-cerkljanskem volilnem okraju.

Darja Lavtižar Bebler (SD): »Poslanci predstavljamo vse državljanke in državljane in za kar sem se v tem mandatu zavzemala v parlamentu, je bilo namenjeno tudi Gorenjcem. Nekateri menijo, da je treba delati za svoj kraj, tako denimo poslanci, ki so tudi župani. Funkciji se izključujeta in menim, da od takih poslancev v parlamentu ni posebne koristi, zato tudi nasprotujem dvojnosti vlog. Kar zadeva Gorenjsko, sem se ob predlagani regionalizaciji Slovenije zavzemala za dve pokrajini na Gorenjskem: če je namreč vladni predlog že tako razdrobil Slovenijo, bi bila tudi Gorenjska lahko razdeljena na Zgornjo Gorenjsko in Gorenjsko. Pri prvi gre predvsem za posebnosti alpskega okolja in razvoja turizma. Zavzemala sem se za več projektov, ki so zadevali Gorenjsko, denimo za avtocesto proti Gorenjski, kjer se odvija tudi mednarodni promet. Odkar se je začela prodaja državnega deleža v Slovenski industriji jekla, sem predlagala dva zakona, ki bi odškodovala male delničarje. V resnici so bili pri tej prodaji oškodovani, za kar imam podatke, ki govorijo o tem, da so bili pri prodaji Rusom ogoljufani.« Postavljala je poslanska vprašanja in predloge tudi v zvezi s prodajo Iskraemeca in IBI-ja, vendar pravi, da jo je gospodarski minister Vizjak vselej ostro zavrnil. Če si kot poslanec v opoziciji, s svojimi predlogi težje prodreš kot koalicijski poslanci, za katere pravi, da se s svojimi ministri lahko o marsičem zmenijo, medtem ko tudi dobronamerne predloge opozicije največkrat zavrnejo. Tu tiči tudi razlog, da marsikateri njen predlog (koristen tudi za Gorenjsko, saj je vendarle »lokal patriotka«) ni uspel. Na letošnjih volitvah spet kandidira, tokrat v četrtem volilnem okraju (Kranj).

Branko Grims (SDS) znova kandidira v 6. volilnem okraju (občine Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur ter severni in vzhodni del Mestne občine Kranj). »Na volitvah 2004 sem dal tri konkretne obljube: uvedbo vinjet, zagotovitev proračunskega denarja za izgradnjo ceste Hotemaže–Britof (najbolj nevarni cestni odsek v Sloveniji, ki se ga v prejšnjih mandatih nihče ni uspešno lotil kljub številnim tragičnim nesrečam, v katerih so žal ugasnila tudi mnoga otroška življenja) in več vlaganja v šolstvo in znanje. Vse dane obljube sem uresničil. Danes so po uspešni uvedbi vinjet neskončne kolone na cestninski postaji Voklo v poletni vročini le še neprijeten spomin. Za cesto Hotemaže–Britof je na osnovi mojih amandmajev ves denar v že sprejetih proračunih zagotovljen, prav tako so zagotovljena vsa dovoljenja in potekajo že odkupi, tako da se predvidoma jeseni izgradnja že začne. Za šole na tem delu Gorenjske smo tudi z mojim posredovanjem zagotovili nove programe, vključno z gimnazijskim programom za srednješolski center v Naklem, ki si je prej leta in leta za ta cilj zaman prizadeval. Pri tem mi je bilo v pomoč, da sem bil v tem mandatu v Državnem zboru predsednik komisije za kulturo, šolstvo in šport, minister pa je bil prav tako iz vrst SDS. Zagotovili pa smo še mnogo drugega, na primer denar za obnovo nekaterih kulturnih spomenikov, obnovo številnih cestnih odsekov, izgradnjo krožišč, pomagal sem pri mnogih projektih, ki so jih uresničevali župani ...,« pravi Grims in dodaja, da si je prizadeval tudi za uresničevanje ustavnih pravic (še posebej do obveščenosti), za katero pravi, da je zaradi tajkunskih netransparentnih koncentracij kapitala z jasno prepoznavnim političnim ozadjem tranzicijske levice (SD, LDS, Zares) v večini osrednjih medijev ogrožena. Prizadeval si je za pravno državo, za to, da bi vprašanje t. i. "izbrisanih " (ki to niso!) uredili na pravičen način z ustavnim zakonom ter posamično obravnavo primerov. Ni pa mu uspelo, da bi ukinili poslansko imuniteto, ki v sedanji obliki omogoča zlorabe, čemur je v celoti nasprotovala tranzicijska levica SD, LDS in Zares. Za naslednji mandat ostaja tudi naloga hitrejše izgradnje infrastrukture za nadaljnjo širitev letališča dr. Jožeta Pučnika in "airport city-a", torej gospodarskih spremljevalnih dejavnosti, saj je to največja gospodarska (tudi turistična) razvojna priložnost za ta del Gorenjske in temu bom v naslednjem mandatu dal vso prednost. Kot prioriteto si postavlja tudi, da se čimprej dokonča že začeta obnova celotne trase regionalne ceste na Jezersko.«

Bojan Homan (SDS) je poslanec le pol mandata, jeseni 2006 je nadomestil Pavla Ruparja. “Takoj po vstopu v poslanske klopi mi je uspelo prepričati vlado, da je odobrila sredstva za izgradnjo ceste Kokrica-Predoslje s pločnikom in kolesarsko stezo. Pomagal sem pri pridobitvi sredstev za obnovo obeh mostov čez Savo pri Supernovi, kjer bo prvi v kratkem dokončan. Prizadevam si, da bomo hkrati tudi preplastili cesto do križišča pri železniški postaji. Na mojo pobudo bodo v Domu upokojencev Kranj zgradil šest varovanih stanovanj. Velika pridobitev tega mandata je tudi izgradnja nove ekonomske šole na Zlatem polju ter odprtje Biotehničnega centra v Naklem. Sodeloval sem tudi pri projektu izgradnje novega Planinskega muzeja v Mojstrani,” pravi poslanec. Da nekateri začeti projekti niso končani, pripisuje dolgotrajnim postopkom pridobivanja dovoljenj. Še naprej si prizadeva za obnovo železniške in avtobusne postaje v Kranju, v domačem kraju pa je pomembna vključitev regulacije potoka Žabnica v državni proračun, ki bi rešila poplavno ogroženost Stražišča, Bitenj in Žabnice. Na Ministrstvu za okolje imajo že vso dokumentacijo, investicija je ocenjena na 1,2 milijona evrov. Za poslanca spet kandidira v 5. volilnem okraju (Kranj).

Anton Kokalj (NSi): »Skupaj z ostalimi poslanci sem dosegel, da je prišlo na Gorenjsko več denarja za prometno infrastrukturo in tudi denarja iz evropskih skladov. Orientiran sem bil zlasti na škofjeloški konec, kjer sem skupaj z ostalimi poslanci pomagal, da je to območje dobilo nov center za socialno delo v vojašnici in da je problem varstveno delovnega centra sprejemljivo rešen za uporabnike in ministrstvo. Bil sem pobudnik t. i. Žirovske izjave, s katero smo dosegli, da je četrta razvojna os vključena v resolucijo o nacionalnem razvojnem programu. V preteklosti je Gorenjska premalo koristila državna sredstva, vlado pa sem skušal prepričati, naj tega ne jemlje kot argument, da se Gorenjski ne pomaga, pač pa kot dokaz, da se zanaša zlasti na svoje vire. Kot predsednik parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije sem bil aktiven tudi v času slovenskega predsedovanja, pri čemer sem, verjamem, naredil tudi kaj v korist prepoznavnosti Gorenjske pri gostih iz EU. Veleposlanike sem ob nesreči v Železnikih peljal na ogled poplavljenega območja.« Kar bi še kazalo storiti, pa je po njegovem najti formulo za boljši gospodarski razvoj, ustvariti gorenjsko turistično blagovno znamko, poleg že uveljavljenih višjih šol pa poskrbeti tudi za nastanek še kakšne fakultete. Kokalj bo kandidiral v 8. volilnem okraju (Škofja Loka).

Matej Lahovnik (Zares): "V vsem svojem obdobju v parlamentu sem deloval kot poslanec opozicije, tako da je bila moja vloga omejena predvsem na nadzor dela vlade in na opozarjanje na nepravilnosti. Velika večinamojih poslanskih predlogov namreč ni bila upoštevana. Med pozitivne stvari zagotovo štejem, da je moja pobuda za uvedbo finančne policije naletela na ugoden odziv tudi pri koaliciji, žal pa vlada doslej ni izvedla nobenih ukrepov. Posebej mi je žal, da je vlada povsem ignorirala moje pravočasno opozarjanje na spornosti prodaj različnih podjetij, med njimi kranjskih podjetij Iskraemeco in IBI. V obeh primerih sem še pravočasno opozorilna negativne plati prodaj in na oškodovanje zaposlenih delavcev v teh podjetjih.Več poslanskih vprašanj in pobud sem naslovil na predsednika vlade osebno. Konec avgustalani sem še pred sprejetjem državnega proračuna dal pobudo za sestanek vseh parlamentarnih strank, predstavnikov Banke Slovenije in sindikatov, na katerem bi dogovorili koordinacijo ekonomskih politik z namenom znižanja inflacije, pa je žal tudi to pobudo predsednik vlade zavrnil, češ dabodo problematiko inflacije reševali v okviru partnerstva za razvoj. Očitno so bili pri tem precej neuspešni. Glede prihodnosti lahko rečem, da je stranka Zares v Kranju zelo dejavna, sklenili smo koalicijo z listo Mladi za Kranj, zato je prav, da na prihajajočih državnozborskih volitvah septembra letosstranko Zares v Kranju zastopa domačin. Ime bo prijetno presenečenje, zato verjamem, da bo predstavnik stranke Zares tudi dobil podporo volivk in volivcev."

Mihael Prevc (SLS): »Poslanci loškega območja (Škofja Loka, Selška in Poljanska dolina) smo se ne glede na strankarsko pripadnost osredotočili na reševanje problemov na Loškem in smo se v ta namen tudi redno sestajali. Prioriteta je bila loška oz. poljanska obvoznica, kjer so zagotovljena potrebna sredstva, tudi evropska, a se je v zadnjih mesecih zaradi znanih dogodkov gradnja žal upočasnila. Predlagali smo četrto razvojno os – povezavo med Gorenjsko in Primorsko, za kar trenutno stroka obdeluje študije najprimernejših variant. Pomembna je bila tudi posodobitev številnih regionalnih cest na Gorenjskem, pridobitev več sredstev za posodabljanje občinskih cest z ministrstva za lokalno samoupravo, zagotovitev potrebnih sredstev za sanacijo po poplavah v Železnikih, zagotovitev bistveno večjih sredstev kot v preteklosti gospodarskim javnim službam za urejanje vodotokov, kar velja za celo Gorenjsko. Še več bo treba narediti na posodobitvi regionalnih cest (Davča, Sorica, Dražgoše, Sovodenj) in pri prizadevanjih za loško knjižnico,« nam je jedrnato nanizal poslanec, ki bo ponovno kandidiral v 9. volilnem okraju (občine Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki).

Bojan Starman (SDS) letos ne kandidira več. Odločitev je strankina, ne njegova, pravi. Ali bo v prihodnje ostal v politiki ali se vrnil v gospodarstvo, se še ni dokončno odločil. O svojih prizadevanjih za Gorenjsko pa pravi: »Ko sem pred štirimi leti kandidiral, sem v svoj program zapisal, da je treba pospešiti gospodarsko rast in povečati zaposlenost, kar se je v tem mandatu oboje uresničilo in imamo sedaj 60 tisoč delovnih mest več. Uspeli so tudi ukrepi na področju davčne politike (nižji je davek na izplačane plače), znižal se je delež javne porabe v bruto domačem proizvodu. Vse to je v korist vsem državljanom, tudi Gorenjcem. Več denarja smo v tem mandatu namenili državnim cestam in ne le avtocestam, kar se je poznalo tudi Gorenjski. Govorim lahko za štiri občine na Škofjeloškem, kjer kolegi poslanci in župani tesneje sodelujemo in smo uspeli pri uvrstitvi loške obvoznice v državni proračun in četrte razvojne osi v nacionalni razvojni program. Pomagali smo tudi na drugih področjih, kjer je domače prebivalstvo potrebovalo pomoč, denimo v šolstvu in pri vlaganjih v razvoj tehnologije in gospodarstva.« Za doseganje boljših gospodarskih rezultatov in zniževanje davčnih bremen si je še vedno treba prizadevati, enako za turizem, ki naj postane prepoznavnejša gospodarska panoga pri nas, omenja pa tudi svojo zahtevo iz volilnega programa, ki govori o zajezitvi nepoštenega načina pridobivanja premoženja, kar se kaže v današnjem boju proti »tajkunom«.

Borut Sajovic (LDS): »V Državnem zboru sem vedno podprl zakonodajo, ki je bila dobra za Gorenjsko. Kot dober poznavalec delovanja občin, problematike v kmetijstvu ter okolja in prostora sem velikokrat pomembno prispeval k izboljšanju številnih zakonov s tega področja. Aktivno sem se zavzel za gradnjo gorenjske avtoceste, planinskega muzeja v Mojstrani in nordijskega centra v Planici. Vesel sem, da se je našla rešitev za prestavitev letališke steze v Lescah, kar pomeni ohranitev gorenjskega športnega letališča. Pomembna se mi zdi moja vloga v popoplavni obnovi Gorenjske po lanskoletnem neurju, saj poteka razmeroma dobro. Vseeno menim, da bi se morala pristojnost za vzdrževanje vodotokov prenesti iz države na regijo. Zavzemal sem se za večji prenos denarja s strani države na regije in občine. V naslednjih letih bomo z denarjem iz tega naslova z obsežnimi investicijami v izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ohranili čistost porečja Save (projekt GORKI).« Skrbi pa ga zaostajanje gorenjskega gospodarstva, obžaluje, da gorenjski poslanci niso delovali kot ekipa, in zlasti tistim na vladni strani zameri, da so velikokrat pozabili na to, da prihajajo z Gorenjske in da niso podprli dobrih predlogov. Ostro je nasprotoval privatizaciji podjetja Iskra Emeco in IBI Kranj. Pogosti ugrizi in napadi podivjanih psov pa prav tako dokazujejo, da bi vlada morala podpreti Zakon o odgovornem lastništvu psov, ki ga je predlagal. Želi si, da Gorenjska dobi sodoben center za ravnanje z odpadki, pomembna pa je tudi ureditev opuščenih mejnih prehodov z Avstrijo, ki jim je treba dati primerne vsebine. Znova bo kandidiral v volilnem okraju Tržič, ob čemer ugotavlja, da je privilegij občine, če je župan tudi poslanec. V teh letih je uspelo v Tržiču pridobiti več kot 10 milijonov evrov evropskih in nekaj milijonov evrov državnih sredstev.

Rudi Veršnik (SDS): Že na začetku poslanskega mandata me je čakala težka naloga pomagati podjetju Meso, ki mu je evropska zakonodaja grozila z zaprtjem proizvodnje. S stalnimi pritiski na odgovorne v vladi je bila začeta investicija uspešno končana, podjetje danes uspešno posluje, število zaposlenih je že več kot sto. Pri sprejemanju prvega proračuna sem podprl 10 milijonov evrov vredno državno investicijo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, ki jo zato ostala v proračunu in se letos že končuje. Ena prvih mojih intervencij na ministrstvu za promet je bilo reševanje prehoda za pešce v naselju Vrhpolje, ki je bil izveden v nekaj mesecih, po večletnih prošnjah krajanov in dogovarjanjih zadolženih na občini Kamnik. Pomoč lokalni skupnosti je bila potrebna tudi pri zavarovanju železniških prehodov, krožišča pri KIK-u in sofinanciranju štiripasovnice. V obdobju od leta 2004 do 2008 je iz državnega proračuna prišlo v Kamnik 16,5 milijona evrov, za izdelavo krožišča v Mostah pri Komendi pa je namenjeno 777 tisoč. V svoji poslanski pisarni sem sprejel več kot 120 najrazličnejših zahtevkov za pomoč in moje največje zadovoljstvo je bilo, ko je moje posredovanje obrodilo sadove.« Logično je, da mu nekaterih zadev še ni uspelo dokončati in ostajajo obveza za prihodnje, denimo cesta med Kamnikom in Stranjami in krožiščem v Mostah pri Komendi, nerešenih ostaja tudi nekaj pobud občanov s področja denacionalizacije, nizkofrekvenčnega hrupa in prostovoljne registracije prikolic, za katere mu ministrstva še niso pripravila ustreznih gradiv za nadaljevanje postopka, dodaja Veršnik, ki bo znova kandidiral v 10. volilnem okraju (Kamnik, Komenda).

Milenko Ziherl (SDS) na letošnjih volitvah spet kandidira v volilnem okraju Škofja Loka. »Ker smo se zavedali, da lahko le skupaj nekaj dosežemo, smo se poslanci in župani na Škofjeloškem povezali v skupino 4 + 4 = 6 ( 4 župani in 4 poslanci = 6 ljudi) in poskušali pomagati našim krajem, sam pa sem to skupino koordiniral. V nacionalni razvojni program smo uspeli uvrstiti škofjeloško obvoznico, kjer so se dela že pričela, sredstva so zagotovljena, kljub nepotrebnim zapletom pa kaže, da bo z zamudo tudi narejena. Pridobljeni so bili prostori za knjižnico v vojašnici, pomagali smo pri Varstveno delovnem centru in pri telovadnici OŠ Jelo Janežič, dobili smo nove športne objekte (telovadnica na Trati in pri OŠ Gorenja vas – Poljane), pridobljenih je bilo 2 milijona evrov za industrijsko cono na Trati, vendar tudi izgubljenih zaradi mečkanja tedanjega občinskega sveta, kljub temu industrijska cona počasi nastaja. Postavili smo temelje za nekatere nove višje in visokošolske programe, v srednjem šolstvu pa dobre osnove za t.i. TIC center, kjer gre za povezavo med gospodarstvom in izobraževanjem. Ob katastrofi v Železnikih smo nudili pomoč našemu kolegu Prevcu, pomagal sem tudi županu pri predstavitvi škode na Podnu ministru Zveru. Na Gorenjskem sem sodeloval z Razvojno agencijo pri pripravi razvojnega programa,« pove Ziherl, ki v prihodnje vidi izzive v dokončanju začetih projektov, v izboljšanju dostopa do širokopasovnega interneta (slaba pokritost je v obeh dolinah), v Škofjeloškem pasijonu, ki bo registriran kot kulturna dediščina nematerialne narave in tudi finančno podprt, za kar je na ministrstvu že vse pripravljeno, in v prihodnji pokrajini Gorenjski.