Kaj bo s tehnološkim parkom?

Iskratel je pet pred dvanajsto odstopil od projekta gradnje tehnološkega parka Informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT), ki je eden od stebrov razvoja Gorenjske.

Kranj – Ministrstvo za gospodarstvo je 1. avgusta objavilo razpis za sofinanciranje gradnje tehnoloških parkov in inkubatorjev v sklopu gospodarskih središč. »Po več kot letu dni priprav in študij v sodelovanju z Iskratelom pa so se v tem podjetju odločili, da se na razpis ne prijavijo,« je presenečena Lidija Zeme iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj). Odstopili naj bi zaradi nekaj odstotkov manj denarja od načrtovanega za gradnjo tehnološkega parka IKT, ki bi omogočal nastajanje, razvoj in rast visoko tehnoloških podjetij. Ali to pomeni, da se odpovedujemo enemu od stebrov gospodarskega razvoja na Gorenjskem?

»Razpisni pogoji so bili znani že nekaj mesecev in se ob objavi niso bistveno spremenili,« pojasnjuje Zemetova in razloži nadaljnjo usodo enega od (predvidenih) stebrov gorenjskega razvoja: »To pomeni, da približno 25 milijonov evrov, ki jih je Gorenjska nameravala porabiti za gradnjo tehnoloških parkov, delno tudi za kranjskega, letos ne bomo mogli koristiti. Kvota je v nevarnosti, da jo porabijo v drugih regijah, torej tam, kjer podjetja želijo sodelovati.« Videnje koncepta specializiranega tehnološkega parka IKT, kot ga vidi Iskratel, odstopa od koncepta tehnoloških parkov, ki so predmet razpisa in sofinanciranja iz sredstev EU, pravijo v Iskratelu, ki ga vodi Andrej Polenec.

»Tehnološki park bi gradili po konceptu, ki bo spodbujal razvojno, projektno in poslovno sodelovanje med partnerji ter razvoj vrhunskega kadra v tehnološkem parku. Takšen koncept zagotavlja infrastrukturne pogoje (poslovni prostori, razvojni in testni laboratoriji, učni center) ter storitve za inkubacijo in razvoj visokotehnoloških inovativnih podjetij,« pa pojasnjuje Roman Kužnar iz Iskratela in dodaja, da je namen razpisa zgolj v sofinanciranju gradnje neto površin poslovnih prostorov, ki bi jih dajali v najem podjetjem v tehnološkem parku.

»S tem pa zgodba tehnološkega parka postane bolj ali manj nepremičninska operacija, ki za nas z vidika poslovnih ciljev in ekonomsko na daljši rok ni opravičljiva. Izračuni so pokazali, da omejitve v razpisu zmanjšujejo delež sofinanciranja do te mere, da bi se cena najema poslovnih prostorov za inkubirana podjetja približala tržni ceni. Tako cilji parka ne bi bili doseženi,« še pravi Kužnar. Po neuradnih, vendar zanesljivih informacijah naj bi Iskratel še ta teden podpisal pismo o nameri gradnje in delovanja izobraževalnega centra s tehnološkemu parku podobnimi cilji. Povedano drugače, iz drugega vira bodo prejeli več evropskega denarja, kot bi ga iz razpisa gospodarskega ministrstva.

V agenciji upajo, da bodo drugi projekti iz naslova gradnje gospodarskih središč (Tehnološki park Škofja Loka z enotami na Jesenicah, Kranju in potencialno v Železnikih in v Poslovno-logistični coni Brnik ter drugih poslovnih conah) šli po začrtani poti in koristili subvencije Evropske unije.