Na Gorenjskem še velik zalogaj

Prenova nekdanje hitre ceste med Podtaborom in Brezjami v drugi pas avtoceste bo izredno zahtevna in bo trajala dve leti.

Kranj – V teh dopustniških dneh, ko se proti morju in nazaj valijo kolone turistov, praktično ni dneva, ko iz prometnih informacij ne bi slišali opozorila na zastoje na gorenjski avtocesti. V veliki meri je seveda temu kriva gradnja avtoceste na odseku Vrba–Brezje, ki se k sreči bliža koncu, vse, ki se vozimo po tej cesti, pa bode v oči zaprti del nekdanje hitre ceste od Podtabora do Brezij, kjer bo čez dober mesec ali dva že lahko stekel promet po novi štiripasovnici.

Izgovori DARS-a

Ko smo na Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS) želeli izvedeti, zakaj kar enoletno mrtvilo, so nam povedali dva, lahko rečemo, izgovora. Prvi je ta, da so ob morebitni zimi – ob novozapadlem snegu, potrebovali možnost za izločanje tovornih vozil, drugi pa, da je bil zaprti odsek nekdanje hitre ceste rezervna pot v primeru zastojev za ugledneže v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Sicer pa so nas na DARS-u za podrobnosti o predvideni prenovi stare hitre ceste napotili k direktorju projekta gorenjske avtoceste inž. Bojanu Cerkovniku, pri DDC, družbi za svetovanje in inženiring.

Odsek Vrba–Brezje jeseni

Seveda smo želeli najprej izvedeti, kdaj bo dokončan odsek avtoceste med Vrbo in Brezjami, saj je v teh dneh bilo v medijih kar nekaj besed ter ugibanj, ali morda že niso odsek na tiho brez slovesnega odprtja predali namenu. Cerkovnik nam je pojasnil, da gre na odseku Vrba–Šmidov ovinek pri Radovljici le za začasno gradbiščno preusmeritev prometa, ki jo zahtevajo dela na stari magistralki – gradnjo dveh krožišč in drugih prilagoditev, ki jih med prometom ni mogoče izvesti. Na odseku Šmidov ovinek–Brezje normalno izvajajo zaključna dela: polagajo zadnje asfaltne plasti, postavljajo opremo in signalizacijo. Prvotno predvidena cestninska postaja ni izgrajena, po odločitvi za spremembo cestninjenja so ta del preprojektirali. Poudaril je, da so z deli znotraj rokov, predpisanih v pogodbi, in da bo celotni odsek Vrba–Brezje predan prometu jeseni. Kdaj bo to, bolj konkretno ni želel povedati, ker da to še ni odločeno.

Čas za projektiranje

Na vprašanje, zakaj zastoj pri prenovi stare hitre ceste na odseku Podtabor–Brezje, je direktor Cerkovnik k že omenjenim izgovorom DARS-a dodal še dejstvo, da so na tem, nekaj manj kot trikilometrskem odseku izredno zahtevni objekti: trije viadukti in predor, kar je zahtevalo pomembne odločitve o tem, kako jih sanirati in nato projektiranje. To je po njegovih besedah opravljeno. Pričakuje, da bo ob koncu tega meseca objavljen razpis za izbiro izvajalca, ki naj bi ga izbrali do konca tega leta. Določena dela naj bi sicer začeli že v prihodnjih dveh tednih (podaljšek podvoza pred Lešnico, zgornji ustroj, protihrupni nasip).

Praktično novi viadukti in predor

Za najzahtevnejše objekte – viadukte Lešnica, Ljubno, Peračica, so rešitve različne. Viadukt Ljubno naj bi bil popolnoma nov v betonski izvedbi, preostala dva pa naj bi na starih, toda prenovljenih in ojačanih temeljih in stebrih dobila novo zgornjo jekleno konstrukcijo. Čisto dokončne rešitve so odvisne tudi od rešitev in ponudb izvajalcev, saj ima cena svojo vlogo.

Kar zadeva predor, so si zastavili nalogo, da ga prenovijo v enakem profilu, kot ga ima novi predor. To pomeni, da ne bo le dvopasovni, pač pa ga bodo razširili še za širino odstavnega pasu. Skupna širina vseh treh pasov v predoru bo znašala 11,2 metra. To pa pomeni praktično gradnjo novega predora, le da bo potrebnega izkopa nekoliko manj. Porušiti bo namreč potrebno sedanji obok nad voziščem, zgradili bodo tudi talni obok in s tem odpravili znane neravnine v starem predoru.

Potrebovali bodo dve leti

Vsa našteta obsežna dela bodo zahtevala svoj čas. Če pri razpisih za izbiro izvajalcev ne bo zapletov (kot je znano, pa se v Sloveniji v zadnjem času pošteno zatika in lahko razpisni postopki trajajo tudi leto in več), naj bi gradnjo opravili v dveh letih, kar pomeni, da bi odsek Podtabor–Brezje predali namenu poleti 2010. Prava vrednost del bo seveda znana, ko bodo podpisane pogodbe z izvajalci, dosedanje ocene za prenovo celotnega odseka z vsemi objekti pa se gibljejo okoli 51,6 milijona evrov.

Dve leti bomo torej še poslušali opozorila na zastoje na gorenjski avtocesti. Inženir Bojan Cerkovnik ob tem opozarja, da se ceste pač nikdar ne projektirajo za prometne konice, in dodaja, da jim je profesor na gradbeni fakulteti dejal: »Ceste so kot cerkev: ob delavnikih je prevelika, ob nedeljah ravno pravšnja, ob praznikih pa mnogo premajhna!«