Iščejo krivca za propadanje Velike planine

Pri Zboru za Kamnik menijo, da je občina naredila premalo za razvoj Velike planine in so jo tako prepustili propadanju. Ravnanje družbe Velika planina pri prodaji tamkajšnjih zemljišč naj bi bilo negospodarno, zato so prepričani, da bi za to moral kdo odgovarjati. Župan Tone Smolnikar pa trdi, da gre pri vsem zgolj za predvolilno zgodbo.

Zbor za Kamnik je v torek predstavil po njihovem sporne prodaje premoženja družbe Velika planina, svoje navedbe pa so podkrepili z zemljiškoknjižnimi izpiski in drugimi dokumenti. Obenem naj bi družba pri tem razpolagala celo z zemljišči, za katere, trdijo pri Zboru za Kamnik, še niso rešeni denacionalizacijski zahtevki. Kamniški župan Tone Smolnikar na to odgovarja, da pripovedujejo stare stvari, vse skupaj pa naj bi bila le predvolilna zgodba.

Predsednik Zbora za Kamnik Robin Majnik se je najprej obregnil ob prodajo zemljišč pri spodnji postaji nihalke. »Za dobrih 73 tisoč evrov oziroma 25 evrov na kvadratni meter so prodali okrog tri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem so plačali tudi stroške hidrogeoloških raziskav. Za precej večji del zemljišča, in sicer v izmeri skoraj 20 tisoč kvadratnih metrov, pa so vzeli hipoteko v višini 1,5 milijona nekdanjih avstrijskih šilingov,« je razložil Majnik, ki ga zanima, za kaj se je porabil ta denar in zakaj sklepov o tem ni mogoče najti niti v letnih poročilih omenjene družbe. Glede na to, dodaja Majnik, da je bila ob spodnji postaji nihalke že izdelana vrtina za raziskavo vode, se mu zastavlja vprašanje prave vrednosti tega zemljišča, če naj bi tu obstajala možnost gradnje polnilnice. Zmotilo pa ga je tudi to, da so zgoraj omenjeno zemljišče prodali podjetju s sedežem v Ljubljani, ki nima nobenega zaposlenega, lastnik pa ima stalno prebivališče prijavljeno na Floridi. Prepričan je, da nekdo iz tujine gotovo ne more imeti posluha za interese kamniških občanov. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance pri kamniški občini Alojz Kolar pojasnjuje, da je družba Velika planina pri projektu raziskave možnosti preskrbe platoja Velike planine s pitno vodo sodelovala s podjetjem Gorazda Kobilice, za kar je zastavila omenjeno zemljišče. »Raziskavo so opravili le delno, zato imata vodstvo družbe in nadzorni svet nalogo, da se razišče, zakaj stvari niso bile dokončane ter terjata izpolnitev pogodbe ali vrnitev nepremičnin.«

Povrhu vsega, ob tem še dodaja Majnik, pa so nekatera zemljišča, s katerimi je razpolagala družba Velika planina, še v denacionalizacijskem postopku. Alojz Kolar odgovarja, da za to niso mogli vedeti, saj v zemljiški knjigi na teh zemljiščih ni nobene plombe. Predsednik meščanske korporacije Milan Daisinger pa trdi drugače, saj naj bi se občina pritožila na delno odločbo kamniške upravne enote o vrnitvi premoženja meščanski korporaciji. »Torej so morali vedeti, če so se pritožili.« Zato je prepričan, da je prodaja teh nepremičnin nična, kar bodo dokazovali z izpodbitnimi tožbami. »Iz občinskega proračuna bo verjetno za to spet šel zajeten kupček denarja,« je opozoril Majnik. Zanimiva, kot se je izrazil, pa je še prodaja hotela Šimnovec na Veliki planini, ki je v zadnjih sedmih letih zamenjal že več lastnikov. Zanima ga, koliko je bil hotel sploh vreden, če ga je zadnji lastnik zastavil za borih dvesto tisoč evrov. »Ob hotelu te zdaj pozdravi tabla za prepovedan dostop. Upam, da to ne pomeni, da bo kmalu prepovedano parkirati tudi ob spodnji postaji nihalke.« Hotel ta čas klavrno propada, je še dodal Majnik. Za prodajo hotela Šimnovec, je pojasnil Kolar, je bilo pristojno takratno vodstvo družbe Velika planina. »V bistvu je šlo za kompenzacijo, in sicer z izvajalcem gradbenih del pri postavitvi nove dvosedežnice za opravljena dela.« Strinja se, da je hotel v res slabem stanju. »Sedanji lastnik hotela je načrtoval obnovo, a ker na Veliki planini še ni vode, je od te namere začasno odstopil.« Ta čas, je še dodal Kolar, se odvijajo pogovori, da bi hotel usposobila družba Velika planina, v zameno pa bi ga za določen čas dobila v brezplačen najem.

Kot je dodal zasebni raziskovalec in svetovalec Marijan Stele, na področju podjetniških možnosti in razvojnih priložnosti Velike planine na splošno vlada kaos. »Večino podjetniških priložnosti niso izkoristili, razen tega pa bi morala občina popisati razvojne potenciale, a tega ni naredila. Zato niso izpolnjeni niti osnovni pogoji za pridobitev evropskih sredstev.« V desetih letih, je kritičen Stele, občina ni naredila nič za razvoj Velike planine. Ob tem se je skliceval tudi na raziskavo kraljevskega društva za turizem in ekologijo z Nizozemskega, v okviru katere so za Veliko planino opredelili več kot trideset možnih razvojnih projektov, ki bi omogočili zaposlitev za sto do tristo ljudi. Kolar je zavrnil trditve, da občina ni naredila nič za razvoj Velike planine. »Trikrat smo poskušali prodati kapitalski delež v družbi Velika planina, a zanimanja za to ni bilo. V zadnjem poskusu je bil sicer v igri ruski kapital, a smo ocenili, da jim ni mogoče zaupati.« Kljub temu, dodaja Kolar, se bodo še naprej trudili pridobiti strateškega partnerja, razmišljajo pa tudi o preoblikovanju družbe v delniško družbo, da bi na ta način lažje prišli do partnerjev.