Kako pa kaj vaša čustva? (2)

"Ko ljudje spremenijo svoje notranje razpoloženje, lahko spremenijo zunanji vidik svojega življenja." (W. James)

Ljudje brez težav izmerimo razumsko inteligenco, težje pa čustveno. Prav tako je z njeno uporabo - veliko bolje uporabljamo pamet kot čustva. Pravijo, da z inteligenčnim kvocientom lahko dobiš službo, s čustveno inteligenco pa jo obdržiš in v njej napreduješ. Iz življenja pa vemo, da je prav slednja pogosto bolj odločilna kot pamet – tudi pri iskanju službe. Človek, ki uporablja zgolj razum, se bo ozko držal samo tistega, za kar je študiral, pa čeprav bo brez dela. Drug človek v isti situaciji, ki ima zelo razvito čustveno inteligenco, bo izrabil vsako priložnost za delo in s svojo prožnostjo hitreje našel delo, ki mu ustreza in za katerega je tudi usposobljen. Prav tako bo prej prepoznal občutke napetosti in nelagodja, ko mu nekaj ne bo všeč in bo bolj ustvarjalen pri iskanju rešitev. Čustveno zrel človek se hitreje vživi v čustva drugih ljudi kot tisti, ki je zaverovan sam vase. S tem si ustvarja boljše medsebojne odnose in je priljubljen zaradi svojih lastnosti. Prvi pogoj, da se znamo vživeti v druge ljudi, pa je poznavanje sebe. Čustva nam vedno nekaj povedo – o nas samih. Če jih znamo prepoznati in o njih razmišljati – se bomo veliko naučili o sebi. Vedeli bomo, kakšne so naše potrebe, kje so naše šibke točke, kako se odzivamo na dražljaje iz okolice, kaj nas zaboli, česa nas je strah, kdaj smo ljubosumni, kako prenašamo zmage, kako rešujemo konflikte … Marsikdo je prepričan, da je faza, ko v čustvih dobesedno eksplodiraš zdrava in v redu. Pa ni – ker z njo mučimo svoje telo in glede na obnašanje tudi druge. Prav tako je škodljivo čustveno poskakovanje od nebes do pekla – od največjega veselja do najhujše potrtosti. Vse skrajnosti so dolgoročno škodljive za telo in duha. Čustva nam ponujajo dragocene podatke, zato se jih ne bojmo. Vse, kar čutimo smo mi. Nihče ne pričakuje, da smo popolni. Lahko pa se potrudimo, da smo boljši.