Kako pa kaj vaša čustva? (2)

"Ko ljudje spremenijo svoje notranje razpoloženje, lahko spremenijo zunanji vidik svojega življenja." (W. James)

Ljudje brez težav izmerimo razumsko inteligenco, težje pa čustveno. Prav tako je z njeno uporabo - veliko bolje uporabljamo pamet kot čustva. Pravijo, da z inteligenčnim kvocientom lahko dobiš službo, s čustveno inteligenco pa jo obdržiš in v njej napreduješ. Iz življenja pa vemo, da je prav slednja pogosto bolj odločilna kot pamet – tudi pri iskanju službe. Človek, ki uporablja zgolj razum, se bo ozko držal samo tistega, za kar je študiral, pa čeprav bo brez dela. Drug človek v isti situaciji, ki ima zelo razvito čustveno inteligenco, bo izrabil vsako priložnost za delo in s svojo prožnostjo hitreje našel delo, ki mu ustreza in za katerega je tudi usposobljen. Prav tako bo prej prepoznal občutke napetosti in nelagodja, ko mu nekaj ne bo všeč in bo bolj ustvarjalen pri iskanju rešitev. Čustveno zrel človek se hitreje vživi v čustva drugih ljudi kot tisti, ki je zaverovan sam vase. S tem si ustvarja boljše medsebojne odnose in je priljubljen zaradi svojih lastnosti. Prvi pogoj, da se znamo vživeti v druge ljudi, pa je poznavanje sebe. Čustva nam vedno nekaj povedo – o nas samih. Če jih znamo prepoznati in o njih razmišljati – se bomo veliko naučili o sebi. Vedeli bomo, kakšne so naše potrebe, kje so naše šibke točke, kako se odzivamo na dražljaje iz okolice, kaj nas zaboli, česa nas je strah, kdaj smo ljubosumni, kako prenašamo zmage, kako rešujemo konflikte … Marsikdo je prepričan, da je faza, ko v čustvih dobesedno eksplodiraš zdrava in v redu. Pa ni – ker z njo mučimo svoje telo in glede na obnašanje tudi druge. Prav tako je škodljivo čustveno poskakovanje od nebes do pekla – od največjega veselja do najhujše potrtosti. Vse skrajnosti so dolgoročno škodljive za telo in duha. Čustva nam ponujajo dragocene podatke, zato se jih ne bojmo. Vse, kar čutimo smo mi. Nihče ne pričakuje, da smo popolni. Lahko pa se potrudimo, da smo boljši.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 21. avgust 2007 / 07:00

Med prijatelji na Joštu

Slovesno so odkrili obnovljeno kapelico Pri žegnanem studencu.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Kaj za Vas pripravljamo letos?

Pester muzejski program za leto 2008. Lani je bilo obiskovalcev 120 tisoč.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Svet od kamna do ključa

Nekoliko drugačna muzejska razstava Od paleolita do Titana v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju bo k ogledu zagotovo pritegnila tudi obiskovalce, ki običajno ne zahajajo v muzeje.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Nominirani trije, dobitnica ena

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled razstava treh nominiranih likovnih ustvarjalcev za nagrado Prešernovega sklada. V četrtek jo je prejela Ema Kugler.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Kranjski komedijanti potujejo z Zlatolasko

Aljaž Tepina iz potujočega gledališča Kranjski komedijanti je na oder postavil duhovito in čarobno predstavo Zlatolaska, po motivu znane pravljice o svetlolasi deklici in medvedji družini.

Splošno / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Plavanje, drsanje, smučanje ...

V Kranjskih vrtcih otrokom ponujajo športne aktivnosti kot obogatitveni program rednemu programu. Del tega je izvajanje programa Zlati sonček, v katerega je v tem šolskem letu vključenih 343 otrok.