Spet na sedežu

Pretekli teden je bil naporen. Ne fizično, ampak bolj psihično in še bolj. Novorojenko sem kot kaže preveč zalil. Preveč alkohola v krvi ti zavrne apetit po kolesarjenju. Ampak vseeno sem se moral udeležiti ture prejšnji teden, saj smo šli na moje ljubljeno Jezersko. Tam se počutim pravega Slovenca. V omenjeni vasi me še nikoli noben vaščan ni pozdravil ali bognedaj kdaj kaj vprašal. Še natakarica v gostilni komaj izdavi vprašanje: Boš kaj spil? No, saj jih je za razumeti. Po vseh tistih ovinkih, preden prideš do domačega dvorišča, ti mora postati slabo. Zrak imajo pa čist, to pa drži. In nekoč me je en Štajerec vprašal, zakaj se Jezerjani ne znajo it turizma? Nisem mu znal odgovoriti.

Glasovi kolesarji smo prehitro dosegli gorski cilj. Čeprav smo se razdelili v hitrejšo in počasnejšo skupino, sta obe skupini spet prehitro dosegli Jezersko in še hitreje spet Kranj. Občutek za tempo oziroma za ravno pravšnjo hitrost, da je v redu za celo skupino, je zelo težko dosegljiv. Če pomislim, da ima vsak kolesar vsaj dve vrsti elektronskih naprav na sebi in kolesu, s pomočjo katerih lahko meri hitrost, povprečno hitrost in celo srčne udarce na minuto, potem mi ni jasno, zakaj je potrebno takoj, ko te skupina »splavi« na čelo hitrost povečati vsaj za dva ali tri kilometre na uro, če ne še več. To ni potrebno. Sploh pa to ni potrebno, ko se vozimo z večjo skupino.

Danes bom na treningu skušal vsem razložiti čar in prednost najugodnejšega tempa za hitrost.

Julij bo kmalu prikolesaril do avgusta in čas je dopusta. To se celo rima. Hotel sem napisati, da smo dobili naročene in obljubljene kolesarske drese, na katerih piše Gorenjski glas. Zdaj smo lepi kot ženini. Čakamo na prvo »nevesto«, ki si bo nadela ta res lepi kompletek. Fotografija prikazuje našega manekena v novi opravi. Presodite sami, ali je všečen ali ne? Djuro Čulibrk je tip kolesarja ali kot pravim jaz brezplačni pomični reklamni pano! Gospod kolesari cele dneve in zdaj trenutno njegov števec kaže že več kot 14 tisoč kilometrov. Cela Gorenjska z bližnjo okolico ga je polna, zato je edinstven maneken za reklamiranje Gorenjskega glasa in seveda rekreativnega kolesarjenja.

Potem se mi je še nekaj posvetilo. Glede na to, da sem slišal, da so Jezerjani eni temeljitejših bralcev našega Glasa, bomo zdaj z novimi dresi verjetno postali tarča njihovega interesa. In na koncu sem se spomnil, da kar dva moja sodelavca živita tam gori in če ne bo šlo drugače bomo pri njiju pili kafe naslednjič, ko se lotimo te ture. Sta namreč nadvse prijazna do kolesarjev in veselih ljudi.

Dolžan sem še zaključek začete teme o nastavitvi našega bicikla. Nekaj malega nam je še ostalo.

Širina krmila

Širina krmila naj bi bila enaka širini ramen. Nekoliko širše krmilo je le zato, da vam razširi prsni koš in olajša dihanje. Nekateri modeli imajo daljšo spodnjo krivino (del krmila za zavorami), da omogočajo boljši oprijem kolesarjem z velikimi dlanmi.

Dolžina gonilk

Teh podatkov ne jemljite preveč resno, ker za dobro rekreacijo niso tako pomembni. Dandanes proizvajalci že sami montirajo ustrezno dolžino gonilk glede na velikost okvirja.

Usmeritev se nagiba k daljšim gonilkam. Te omogočajo večjo moč, vendar pa zmanjšujejo hitrost vrtenja pedal. Na splošno pa velja:

- če je vaša dolžina nog od presredka do gležnjev manj kot 72,5 cm, uporabite gonilke dolžine 165 mm

- če vaša dolžina znaša 72,5 do 80 cm, uporabite 170 mm

- pri dolžini 80 do 85 cm, pa 172,5 mm

- pri dolžini več kot 85 cm pa 175 mm.

Dolžina gonilke se meri od sredine gonilne osi do sredine osi pedala in je navadno stisnjena na zadnji strani gonilke.