Tavžentroža za tisoč bolezni
Rastlinica z drobcenimi roza cvetovi verjetno ne pozdravi tisoč bolezni, gotovo pa jih mnogo lajša. So ji ljudje zato nadeli ime tavžentroža ali pa se izvor njenega imena skriva v dejstvu, da naj bi bila vredna toliko kot tisoč rož? Če so je nekoč največ uporabljali pri povišani telesni temperaturi, je dandanes cenjena predvsem pri težavah s prebavo in žolčnimi vodi ...
Navadna tavžentroža (Centaurium minus) uspeva na senožetih in jasah, ljubi apnenčast, ilovnat in topel svet, a če je treba, se prilagodi tudi močvirni zemlji. Od julija do septembra nabiramo cvetočo zel. Pri tem pazimo, da jo porežemo nekaj centimetrov od dal, nikakor pa je ne trgamo, saj se bo tako iz zemlje izpulila cela rastlina. Simon Ašič je svaril: »Ljudje jo žal zares pulijo. Za božjo voljo, naj bi jo rezali, sicer jo bomo čisto zatrli!« Zelišče nato povežemo v šopek ter ga na hitro posušimo v senčnem in zračnem prostoru. Posušena droga nima pretirane arome, je pa ostrega in grenkega okusa. Pri nas rastejo še druge podobne vrste tavžentrože, za katere ni nevarnosti, če jih zamenjamo, saj premorejo enake učinkovine kot navadna tavžentroža.
Zaustavlja riganje
Roža tisočerih moči je bila med našimi predniki eno izmed najbolj priljubljenih zelišč. Prvi, ki je odkril zdravilne moči tavžentrože, je bil antični kentaver Herion, po katerem je tudi dobila botanično ime. Skrivnosti tavžentrože mu je razkril grški bog medicine, z njo pa je nato pozdravil samega Herkula, ki se je ranil z zastrupljeno puščico. Že iz tistih časov velja za čudodelno rožo, ki je kos domala vsaki bolezni. Cintara, čantara, tisočica, grenka trava, kitica, svedrc ali zlati grmiček, kot ji ljudje tudi pravijo, je bila na Slovenskem vedno med najbolj zaželenimi rastlinicami. Naši padarji so svetovali: »Komer se riga, naj to vodo (čaj) pije. To vodo piti, je dobro božjastnim ljudem. Ta voda je za modrom ali če trebuh boli.« V ljudskem zdravilstvu so tavžentrožo pogosto uporabljali pri povišani telesni temperaturi, slabokrvnosti, bledici, želodčnih in težavah z jetri, presnovnih boleznih, predvsem maščob, kožnih izpuščajih, splošni slabosti in izčrpanosti.
Specialistka za bolni želodec
Tavžentroža je zaradi snovi, ki jih vsebuje, v glavnem zaradi grenčin, eteričnega olja in magnezijevih soli, ena najboljših zeli za bolni želodec. Spodbuja izločanje prebavnih sokov, zato po njej segamo pri slabem apetitu in želodčnih težavah, ki so posledica pomanjkanja želodčnega soka. Krepi oslabelo delovanje želodca, zavira motnje pri praznjenju želodca, preprečuje napihovanje, odpravlja lenost želodca in črevesja in spodbuja prebavo. Uporablja se tudi pri zdravljenju anoreksije oz. psihogeno pogojenega zavračanja hrane pri mladih dekletih. Tavžentroža velja tudi za podporno sredstvo pri slabem krvnem tlaku, slabih živcih in slabokrvnosti. Po kemo- in radioterapiji se priporoča nekaj časa uživati njen čaj. Slednji je učinkovit tudi pri slabo celečih se ranah.
Čaj v obliki preliva ali poparka
Eno čajno žličko posušene in zrezane tavžentrože prelijemo s skodelico mrzle vode, pustimo stati šest do osem ur in občasno premešamo. Potem čaj precedimo in ga le toliko segrejemo, da ga lahko pijemo. Pijemo po eno skodelico čaja najmanj pol ure pred obrokom. Lahko pa ga pripravimo tudi v obliki poparka: eno do dve čajni žlički droge prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati pet minut, nato precedimo in pijemo – prav tako po eno skodelico čaja pol ure pred jedjo, nikdar tik po jedi. Na dan popijemo – po požirkih - dve skodelici čaja.