Na Zbilje na Graša

Zbiljska noč je v Sloveniji zabavna turistična prireditev z dolgo tradicijo. Tokrat je bila že petinpetdesetič. Vstopnine ni bilo, so pa zato pobirali parkirnino.

Letošnja Zbiljska noč je že tradicionalno privabila številne obiskovalce, vendar večino po osmi zvečer. Znana po pestrem izboru nastopajočih, med katerimi vedno najdemo glasbena imena, ki obetajo. Letos je znova navduševala Alja, ki je svoj zadnji hit A veš zapela najprej v spremljavi benda na koncu pa kar sede in ob spremljavi kitarista. Dadi Daz je pripeljal na oder gosta - če smo prav slišali, mu je ime Pero in je zapel eno znanih tujih priredb iz modernih rock oziroma pank časov. Z malo treme in pokrivalom ala Loša je ženski del občinstva kar navdušil. Spoznali smo tudi Darusa iz okolice Zagreba, ki je v domovini znan kot televizijski voditelj 'talk showa', piše pa tudi besedila za Karmo, Mineo, Majo Šuput. Tokrat je na odru zapel sam. Štajerka iz njegove družbe nam je zaupala, da je strašno zanimiv tip, z obilico smisla za humor. Vesele Štajerke so navdušile ljubitelje domačih napevov, Saša Lendero je ljubljenka občinstva ob treh popoldan ali desetih zvečer, dalmatinski lepotec Petar Grašo pa je v poznih urah Zbiljske noči privabil zagotovo največ oboževalcev. Tudi Mambo Kingsi na pri 'privlačevanju' občinstva niso slabi. Odtehta seveda ženski del. Njihov svetlolasi Aleš Bartol še vedno velja za zelo simpatičnega dečka v bendu.

Za najmlajše je bilo poskrbljeno z zabaviščnim parkom. Kot vsako leto so tudi letos organizatorji Zbiljske noči poleg igral postavili še vrtiljak, avtodrom, twister. Sladkorna pena je bila različnih barv, izjemni pa so bili čevapčiči in pleskavice. Neverjetno okusni. Narejeni morda po skritem receptu sosedove stare mame. Tradicionalni ognjemet pa daje Zbiljski noči še dodaten čar.

Prav poseben je bil pogled na napol prazno parkirišče. Posebej za to pripravljene travne površine v bližini prireditvenega prostora so prej ko ne samevale. Vstopnine ni bilo, je pa zato obiskovalce ob cesti pričakala tabla, na kateri je pisalo, da pobirajo parkirnino. Štiri evre na avto. Po stari slovenski navadi se je večina raje odločila za parkiranje vzdolž glavne ceste in jo vse tja do Valburge spremenila v nevarno peš cono na eni, ter ozko cestišče, na drugi strani. Glede na to, da je Zbiljska noč finančno in organizacijsko velik zalogaj, je sicer parkirnina smiselna (organizatorji so pojasnili, da to ni isto kot vstopnina, saj gre štiri evre na avto in ne na posameznika), pa vendar o njej nismo pred prireditvijo nikjer nič zasledili. In če se vrnemo nazaj na stare navade: večino pri tovrstnih prireditvah tako ali tako zanima le stavek 'vstopnine ni'.