Evropsko krmilo sedaj v rokah Francije

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. julij 2008 / 06:00

Z osvetlitvijo pariškega Eifflovega stolpa z modro barvo in dvanajstimi rumenimi zvezdami, kar sta s pritiskom na stikalo zadnjo junijsko noč opravila francoski in slovenski zunanji minister Bernard Kouchner in Dimitrij Rupel, je Francija od Slovenije prevzela vodenje Evropske unije.

Predaja vodenja Evropske unije med Slovenijo in Francijo na zadnji junijski dan je bila slovesna. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je najprej v Novi Gorici predal francoskemu zunanjemu ministru Bernardu Kouchnerju evropsko štafeto in evropsko zastavo, nato pa sta zvečer oba zunanja ministra v Parizu s pritiskom na stikalo v modri evropski barvi osvetlila Eifflov stolp, na katerem je zažarelo tudi dvanajst rumenih evropskih zvezd. »Slovenija je majhna država in brez pomoči Francije predvsem po diplomatski plati ne bi bila sposobna uresničiti velike naloge, ki smo jo imeli v času predsedovanja. Skupaj smo naredili veliko. Morda je bila od blizu videti le vrsta majhnih korakov, vendar pogled od daleč pove, da smo vendarle napredovali. Danes Slovenci predajamo Evropsko unijo v roke Francozov in moram reči, da je Unija v tem trenutku v dobrem stanju,« je v Novi Gorici dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Francoski minister Bernard Kouchner pa je oceno našega zunanjega ministra o stanju Evrope znižal na »povprečno, srednje dobro stanje«, vendar s pohvalami na račun slovenskega vodenja ni skoparil. Dejal je, da so zanj enako pomembne vse članice Evropske unije, ne glede na velikost. Med dosežke slovenskega predsedovanja je uvrstil prizadevanja za večjo harmonijo na Balkanu in za umiritev razmer na Kosovu. »Bodite ponosni na zagon in navdušenost, ki ste nam ju dali s svojim delom,« je povedal francoski zunanji minister.

Predsednik vlade Janez Janša pa je ob zaključku slovenskega predsedovanja govoril poslancem Evropskega parlamenta. Ti so mu večinoma izrekali dobre ocene našega predsedovanja. Predsednik evropske komisije Jose Manuell Barosso je za slovensko predsedovanje dejal: »Opravili ste izredno delo, predano, politično in intelektualno pošteno, potrpežljivo in profesionalno.« Evropski parlamentarci za zavrnitev lizbonske pogodbe na Irskem niso krivili slovenskega predsedovanja, čeprav so zanjo iskali različne razloge. »Neuspešna ratifikacija na Irskem ne pomeni krize lizbonske pogodbe ali Evropske unije, temveč gre za prastari izziv vsake politike, kako doseči podporo državljanov za reforme, kadar vsi ugotavljamo, da sedanje generacije v Evropi živijo bistveno bolje od prejšnjih,« je povedal predsednik slovenske vlade Janez Janša. Dejal je, da je treba Evropejcem nazorno pokazati, zakaj Unija potrebuje novo pogodbo. Na vprašanje, kaj meni o prelaganju krivde za neuspelo ratifikacijo na Irskem na Evropsko komisijo, je odgovoril, da »smo podpisniki pogodbe odgovorni tudi za postopek ratifikacije«.

Za predsedovanje dobrih 62 milijonov evrov

Slovenska vlada je pretekli teden potrdila poročilo o predsedovanju Slovenije svetu Evropske unije. Obravnaval naj bi ga tudi državni zbor. »Ob koncu predsedovanja je mogoče zaključiti, da je bil šestmesečni program slovenskega predsedovanja ustrezno pripravljen. Izkazalo se je, da so bili smelo zastavljeni cilji povsem uresničljivi,« je zapisala vlada v sporočilu za javnost.

Zanimiva je tudi statistika slovenskega predsedovanja. Skupno je bilo v projekt predsedovanja vključenih 2775 javnih uslužbencev. Na vsebinskih nalogah jih je delalo 1151, na koordinacijskih, organizacijskih in logističnih nalogah pa 1624 javnih uslužbencev. Pretežni del, 2621 javnih uslužbencev, je delalo v Ljubljani, 165 pa na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. V projektu predsedovanja je sodelovalo še 133 zunanjih strokovnjakov in 245 študentov. Med predsedovanjem se je zvrstilo nad 8000 dogodkov. V Sloveniji jih je bilo 283, v Bruslju 3285 in drugod po svetu 4242. V čast slovenskemu predsedovanju je bilo izvedenih 260 kulturnih in promocijskih prireditev doma in po svetu. Med najodmevnejšimi dogodki je bil koncert orkestra Slovenske filharmonije v Bruslju. Na 166 uradnih srečanjih v Sloveniji je sodelovalo 27.597 delegatov in 847 tolmačev, ki so tolmačili 12.800 ur. Med predsedovanjem je Slovenija prevedla 21.181 strani različnega gradiva. Udeležencem sestankov so razdelili nad 1000 protokolarnih daril, 30.000 kravat in rut s simbolom predsedstva in 27.000 promocijskih daril. V Sloveniji je dogodke med predsedovanjem spremljalo 1583 domačih in 928 tujih novinarjev, obeh zasedanj Evropskega sveta v Bruslju pa nad 3000 novinarjev. Spletno mesto predsedovanja je v šestih mesecih obiskalo 765.000 ljudi in si ogledalo skupno 3.765.000 strani. Vlada je sporočila, da je predsedovanje stalo Slovenijo skupno 62.374.158 evrov.