Iz starih časov: Dober gospodar

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. julij 2008 / 06:00

Trubar je moral biti kar dober gospodar.

Sam je iskal denar za svoje tiske, skrbel za številno družino (imel je tri žene in z njimi vsaj pet otrok) in za študente, zidal novo hišo v Derendingenu (ljubljansko z novim prizidkom je moral prodati), dokupil vinograd … O njegovih gospodarskih prizadevanjih in finančnih težavah lahko marsikaj preberemo v njegovih pismih. Materialno stisko njegove družine zgovorno odseva pismo Joštu Galenbergu, poslano iz Ljubljane, 29. oktobra 1564. »Za zajca pravim Deo gratias /Bogu hvala/, in vedite, da obenem s tem dobite škatlo s sladkimi granatnimi jabolki od gospe Stetnerjeve. V svoji trgovini ima citrone, a limone in pomaranče ji baje pridejo v kratkem. Danes ni slišati v mestu nič o kugi, hvala Bogu. Kaj bo prinesel novi mesec, to bom morda kmalu zvedel. Moji otroci so bili ta teden precej tihi in pobožni, sedaj pa so že spet razposajeni, veseli, neposlušni. Vaši milosti tožim jaz, ubogi hlapec, da nimam nič denarja, ne vina, ne žita, ne slanine; masti imam za pol leta. Forestovi sem dolžan 12 tolarjev, pri gospodu knjigovodji sem si za to in naslednje četrtletje izposodil 24 goldinarjev. Zdaj pa ne vem, kako bi; vsak dan prihajajo tuji ljudje, kje naj vzamem denar itd.? (Lahe z njihovimi zdravili ste po mojem mnenju pač prekmalu nepremišljeno odpravili.) Zato izvoli vaša milost in drugi gospodje preskrbeti, da dobim za naslednje četrtletje še 30 tolarjev predujma. Za te in druge dolgove zastavim svojo hišo obenem z novim prizidkom.« Trubarjeva ljubljanska hiša, ki jo omenja v zadnjem stavku in jo je prodal, je bila na Starem trgu nasproti šentjakobske cerkve, na pročelju je bilo znamenje IHS in hišna številka 148. Pozneje je bila v lasti jezuitov.

O skrbeh, ki jih je imel z gradnjo nove hiše v Derendingenu, piše v pismu od tam, 28. maja 1570. »Blagorodnim, plemenitim, hrabrim in častitim gospodom, gospodu deželnemu glavarju, gospodu deželnemu oskrbniku in gospodom odbornikom na Kranjskem itd., svojim milostnim in zapovedujočim gospodom« v Ljubljani. »Nedvomno so vaše milosti in gospostva zvedeli, da sem na prošnjo svoje žene in otrok začel tu v Derendingenu zidati drugo hišo z denarjem, ki sem ga dobil za hišo v Ljubljani; zidavo sem tako daleč spravil, da moram izvršiti le še notranje delo; upam, da bi z božjo pomočjo, če bi imel denar, končal to še pred jesenjo. Dolžan sem gospodu Mateju Haugu 200 goldinarjev, le-te bo založil gospod Melhior Stoffel, kakor ga že drugič obveščam in prosim; tudi nekaterim študentom, ki spravljajo denar pri meni, sem dolžan 50 goldinarjev. Vse je šlo za omenjeno zidavo in gospodinjstvo (od vseh strani prihaja k meni mnogo ljudi); tako tičim sedaj v dolgovih in zidavi, kar me dela starega in ovira pri študiju, prevajanju in tisku itd. Zato ponižno in nujno prosim vaše milosti in gospostva, da mi čim prej skupaj nakažete semkaj oba dela moje provizije za letošnje 70. leto, ki zapadeta prihodnjega prvega julija in o božiču. S tem mi izkažejo vaše milosti in gospostva veliko milost in dobroto ter me rešite velikih skrbi in stiske. Pričakujem torej glede tega milostni odgovor in se vam kar najponižneje in iskreno priporočam.«