Računalnik in jaz: Spletni klepet

Včasih nas za računalnikom zamika, da bi se s kom pogovarjali, si dopisovali.

Namesto da bi dvignili telefon ali pisali elektronsko pošto, je bolj zanimiv interaktivni pogovor v živo, kjer uporabljamo računalnik in internetno povezavo. S posebnim programom si na ta način lahko z nekom, ki ga sploh ne poznamo ali pa je to naš znanec, dopisujemo v realnem času. Ko besedilo tipkamo, ga nekdo na drugi strani, na drugem računalniku že bere in nam nanj lahko takoj odgovarja. Kot bi se pogovarjali po telefonu, le da se tukaj ne slišite, ampak si besedilo pišete.Spletni klepet poznamo pod oznako IRC, ki v izvirniku pomeni »Internet Relay Chat«. Je eden od razširjenih načinov trenutnega skupinskega sporočanja in sporazumevanja na Internetu. Rodil se je konec avgusta 1988 na finski univerzi v mestu Oulu. Sprva je bil namenjen zaprtemu okolju univerze kot dodatna možnost konferenčnih diskusij, ki so lahko potekale v realnem času. Program je bil kmalu razširjen med prijatelji tudi zunaj univerze. Ko je v naslednjih letih prišlo do širitve interneta ter s tem do povezovanja mreže univerz in akademskih ustanov na meddržavni ravni, so začeli povezovati sprva skromno število finskih in ameriških IRC strežnikov.

IRC je prosti protokol, ki uporablja protokol TCP, angleško »Transmision Control Protocol«, za nadzor prenosa) in protokol SSL, angleško »Secure Sockets Layer«, ki je varnostni protokol. Za povezavo v omrežje se moramo z odjemalcem povezati na enega izmed mnogih IRC strežnikov. Najbolj poznan slovenski IRC strežnik je irc.arnes.si. Večina strežnikov ne zahteva registracije, vendar mora uporabnik pred prijavo vseeno nastaviti uporabniško ime. IRC omogoča prenos preprostega besedila. Sporočila v IRC se prenašajo kot bloki, to pomeni, da se znaki ne prenesejo neposredno ob tipkanju, ampak je za to treba pritisniti Enter.

Odjemalci so programi, s katerimi uporabljamo protokol IRC. Najbolj razširjen odjemalec za IRC v Windows okolju je trenutno mIRC, vendar mu veliko konkurenco predstavljajo zastonjski Bersirc, KVIrc, Trillian, Solar Irc, Visual Irc in X-Chat. Tudi v zadnjem času vse bolj popularna brskalnika imata svoja odjemalca, in sicer pri Mozilli najdemo ChatZilla, pri Operi pa je odjemalec že vgrajen. Za začetnike se mIRC in podobni odjemalci z veliko podokni zdijo kompleksni, pretežki za uporabo ali celo neuporabni, zato so zanje primernejši enostavnejši, kot sta Miranda IM ali Trillian. Ta dva in odjemalec Gaim omogočajo tudi povezavo z drugimi omrežji, ki omogočajo neposredno sporočanje (MSN, AOL ...).

Sobe ali kanali, angleško »room/channel« so najmanjši gradniki v IRC. Ponavadi so ločeni po temi pogovora, državi, območju ali subkulturi, ki se v njem pogovarja. Naenkrat smo lahko prijavljeni v več sob in se v njih lahko pogovarjamo z vsemi uporabniki iz sobe naenkrat ali pa si izberemo določeno osebo za zaseben pogovor, ki ga lahko vidita samo sogovornika. Obstaja več vrst »botov«, tako imenovanih varuhov kanalov, ki poskrbijo za red in upoštevanje pravil na kanalu.

Ko se prijavimo na omrežje in strežnik, se med uporabniki ločimo po vzdevku, angleško »nickname«. Operaterji, ki moderirajo določeno sobo, imajo pred vzdevkom znak @. Na kanalih je prepovedana vsaka oblika žaljivega izražanja, sovražnega govora ali grdega govorjenja. Velja pravilo, da besedila ne pišemo z veliki črkami, saj to pomeni kričanje.

Poleg IRC poznamo še več oblik spletnega klepeta, najbolj razširjena pa sta klepet preko »Instant Messengerja« in »Skypa«, ki omogočata tudi prenos zvoka. Spletno klepetanje pomeni veliko možnosti za sklepanje znanstev in komuniciranje na daljavo, saj je tak način cenejši in bolj priročen od drugih oblik internetnega komuniciranja. Še posebej je priročno, da se lahko več oseb pogovarja medsebojno istočasno, kot pri pravem klepetu v živo.