Stresno vreme za krompir

Letos na Gorenjskem težave že pri saditvi. Zgodnji krompir jo je odnesel sorazmerno dobro, pri poznih sortah opazna plesen. Pridelek bo po vsej verjetnosti podpovprečen.

Kranj - Kot kaže se letos pridelovalcem krompirja ne obeta posebej dobra letina, saj rast krompirja že od saditve ovira predvsem mokro vreme, gomolje ogrožata tudi plesen in črnolistna pegavost. »Težave so se začele že ob saditvi, ki je bila zaradi mokre pomladi tako pozna kot že dolgo ne. Zgodnji krompir je bil posajen še sorazmerno pravočasno, precej pa je bilo zakasnitve s poznimi sortami. Nato se je nekaj časa nadaljevalo suho vreme, v prvi polovici aprila pa je poleg dežja tudi snežilo,« dosedanji potek letošnje pridelave krompirja ocenjuje Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Lansko leto je bilo povsem nasprotno, saj je bila saditev zelo ugodna, na poskusnih površinah inštituta so jo zaključili 22. aprila, medtem ko so jo letos 25. aprila šele začeli. Po vzniku so se bali sušnega vremena v maju, saj bi se rast nadaljevala neposredno v suši.

Nasadi so vznikli sorazmerno hitro, ker je bilo dokaj toplo, kljub temu pa je bil vznik teden do dva kasneje, kot je normalno. Zanimivo je, da je bila rast zaradi obilnega dežja celo nekoliko boljša na lažjih tleh. Če v času po vzniku ni zadosti vode, rastline naredijo globlje korenine in se tako bolje pripravijo na morebitno sušo, letos pa se to zaradi obilja vode ni zgodilo. Zato so vsi nasadi na Gorenjskem podvrženi stresnim razmeram, zaradi vročega in suhega vremena je vsak dež dobrodošel. Zaradi dežja so se tla tudi bolj zbila, skorja je trda, kar omejuje rast.«

Na Gorenjskem se poleg tega že več let vlečejo težave s krompirjevo plesnijo in tudi črnolistno pegavostjo. Čeprav je bil vznik kasnejši, so bili pogoji za plesen izredno ugodni, v začetku junija, v pokritih nasadih pa že nekaj prej, so se že pojavila prva znamenja bolezni; ponekod so bile okužene izvorne rastline in gomolji, tam, kjer pridelovalci niso pravočasno zaznali bolezni, je bilo treba uničiti tudi cele nasade. Zaradi obilja padavin, ponekod niso mogli pravočasno opraviti škropljenja. Na Gorenjskem skoraj ni krompirjevega nasada, kjer ne bi bilo plesni, vendar je zaradi suhega in vročega vremena nekako pod kontrolo, predvsem pri poznih nasadih bo potrebna dodatna zaščita. Verjetno bo ponekod manjkalo tudi hranil, predvsem dušika in magnezija, zato pridelovalcem svetujejo uporabo foliarnih gnojil. Za razvoj črnolistne pegavosti so trenutne vremenske razmere najbolj ugodne.

»Zaradi poznega sajenja in stresnih vremenskih razmer letos ne gre pričakovati niti visoke kakovosti niti velikega pridelka. Zgodnje sorte so v glavnem ušle neugodnim razmeram, pri poznih sortah pa je treba storiti vse za zaščito. Nekateri pridelovalci so dobili okužbo s plesnijo tudi v gomolje, svetovali smo jim standardne ukrepe,« zaključuje Dolničar. Pri sortah letos ni posebnih novosti, nekaj novih je v zadnjih letih prišlo z nemškega in nizozemskega trga. Na inštitutu imajo že nekaj časa novejši slovenski sorti pšata in bistra, predlani je bila potrjena kis sora, letos kis mirna, ki sta tudi že v pridelavi, predvsem kis sora je primerna predvsem za lažja tla, nekaj jih je še v razvoju, ena od njih bo odporna tudi na listno plesen.