Prvobitne cike čuvajo kot zaklad

V Sloveniji se je izvorna reja cikastega goveda ohranila le na petnajstih kmetijah.

Kranj – Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji se vse od ustanovitve pred dobrimi šestimi leti prizadeva za ohranitev in obnovitev pasme, ki ji je po »pretapljanju« v pincgavsko pasmo grozilo že izumrtje in se je ohranila le v rejah, kjer so rejci (ob širitvi umetnega osemenjevanja) vztrajali pri nelegalnem naravnem pripustu. Kot je povedal strokovni tajnik društva Rafko Rokavec, društvo šteje 217 članov, ki redijo skupno okrog šeststo cikastega goveda. Vseh krav cikaste pasme je v Sloveniji okrog sedemsto, največ na območju Kamnika, Bohinja in Zgornjesavske doline, deloma pa tudi na Tolminskem, v Zgornji Savinjski dolini in v Posavju. Na območju ljubljanskega kmetijsko gozdarskega zavoda jih je po podatkih društva 286, na kranjskem 188, na celjskem 100, novogoriškem 82, novomeškem 36 in na ptujskem 14. Ob pregledu so ugotovili, da je pasma zelo raznolika, da je v prvobitnem tipu manj kot petina vseh živali in da cikasto govedo redijo predvsem manjše hribovite kmetije. V izvorni reji se je cika ohranila na kmetijah Korošec (Koprivnik v Bohinju), Mlakar (Bohinjska Češnjica), Odar (Studor), Smukavec – Spodnji Krucman, Smukavec - Zgornji Krucman, Soklič (vsi Podjelje), Šest (Srednja vas v Bohinju), Cindrič (Dovje), Noč (Javorniški Rovt), Balantič, Kemperl, Urh (vsi Županje njive pri Kamniku), Kuhar (Klemenčevo pri Kamniku), Drolc (Češnjice v Tuhinjski dolini) in Zupančič (Ledina pri Sevnici).

V društvu želijo, da bi z načrtnim rejskim delom in strokovno selekcijo utrdili plemenite avtohtone lastnosti cikastega goveda in ohranili lahke živali s tankimi kostmi, ki bodo dobro plodne, odporne na bolezni, prilagodljive na skromna, hribovita območja in bi lahko telile in dolgo živele.