Računalnik in jaz: Linux

Skoraj vsi poznamo operacijski sistem Windows, ki je doživel že ogromno različic, zadnja aktualna pa je Windows Vista.

Običajno operacijski sistem plačamo že ob nakupu računalnika, saj je le-ta prednaložen na našem računalniku. Pri tem imamo, kar pač imamo, saj ne moremo nič kaj veliko spreminjati, lahko le nastavimo določene nastavitve, se malo poigramo z grafiko in to je to.

Linux je prosto dostopen operacijski sistem s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno z licenco, ki mogoča njegovo uporabo na brezplačen način, pri tem pa lahko spreminjamo in prilagajamo. Zgrajen je modularno, kar omogoča preprosto nalaganje in odvzemanje posameznih delov sistema. Podpira večprocesorski način, številne datotečne sisteme, možnost izbire razvrščevanja.

Aprila leta 1991 je 21-letni študent računalništva Linus Benedict Torvalds iz Helsinkov začel pisati, najprej kot hobi, operacijski sistem. Sredi septembra 1991 je v internetu objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni zanesenjaki z vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica 1.0.0 je izšla leta 1994, pomemben mejnik pa predstavlja leto 1996, ko je z različico 2.0.0, Linux postal primeren tudi za običajne uporabnike. Danes je aktualna različica 2.6. Do sedaj je bil Linux bolj ali manj uspešno prenesen na več ali manj vse obstoječe računalniške arhitekture, njegova priljubljenost še kar narašča, skorajda vsako podjetje, ki na področju informacijske tehnologije kaj pomeni, ga jemlje zelo resno.

Linux je pravzaprav samo jedro operacijskega sistema, s katerim ne moremo početi praktično ničesar. Uporaben postane šele z dodatkom številnih orodij. Večina orodij, ki so jih dodali Linuxu, je nastala v okviru projekta GNU, zato se skupek jedra in omenjenih orodij imenuje GNU/Linux.

Pobrati razno programje z različnih strežnikov ter iz njega postaviti delujoč sistem je zamuden in vse prej kot enostaven opravek. Zato so pripravili vrsto distribucij, ki na enem mestu vsebujejo potrebno programsko opremo skupaj s programi za čim lažjo namestitev. Distribucije se razlikujejo po priloženi programski opremi, programih za namestitev, podprtih arhitekturah, cenovni politiki, saj so nekatere prosto dostopne, nekatere pa plačljive, kjer lahko cena vključuje tehnično podporo, priložene priročnike, priložene plačljive programe. Poznavalci imajo najraje distribuciji Debian in Slackware, manj vešči uporabniki pa raje izberejo SuSE ali Mandrivo, do nedavnega je bil zelo priljubljen tudi Red Hat, ki pa se je popolnoma usmeril v poslovne vode, njegovo tradicijo pa nadaljuje projekt Fedora. V zadnjem času pridobivata na priljubljenosti tudi distribuciji Gentoo.

V Sloveniji so do sedaj nastale štiri distribucije. Društvo Lugos je pripravilo distribucijo Pingo, pri Ljudmili so pripravili distribucijo Slix, svojo distribucijo so pripravili tudi v skupini Slo-Tech in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Pod okriljem revije Računalniške novice pa nastaja distribucija SloNiX.

Kaj govori v prid Linuxa proti Windowsom? Poleg varnosti in zanesljivosti je odločilen razlog postala zmogljivost. Sistemski administratorji Linux še posebej cenijo zaradi enostavnosti administriranja sistema in manjše možnosti povzročitve nepopravljive škode. Uporaba vmesnika se ne spreminja bistveno, kar pomeni, da lahko uporabnik prvih distribucij Linuxa brez večjih težav preide na novejšo. Linux v nasprotju z Windows dejansko omogoča delo več uporabnikom hkrati. Namestitev Linuxa z vsemi dodatnimi programi zahteva le okoli 4GB, operacijski sistem Windows Vista pa 15GB samo za njeno jedro.

Leta 1996, ob izidu različice 2.0.0, je Linus Torvalds ob neki priložnosti izjavil, da so mu všeč pingvini, tako je za maskoto Linuxa kmalu bila izbrana podoba sedečega pingvina z imenom Tux.