Med sosedi 97

Izkušeni slovenski diplomat in zadnja leta slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Ernest Petrič, rojen v Tržiču, je bil na predlog predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka izvoljen za sodnika ustavnega sodišča.

Dr. Ernest Petrič je izvrsten poznavalec problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu. V pogovoru za Sobotno prilogo Dela, ki je izšla konec junija, je dejal, da »manjšinsko vprašanje na Koroškem ni majhen problem, ampak ima tudi potencial, da postane še večji«. Manjšinsko vprašanje je po njegovem mnenju »zgodovinsko izredno obremenjeno«. Ker ni politične volje, odločitve avstrijskega ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih napisov niso uresničene. Vendar sodniške odločitve kljub temu niso brez pomena, saj seznanjajo javnost z argumenti za dvojezičnost in opozarjajo na probleme. Dr. Ernest Petrič je prepričan, da na Koroškem na tem področju ne bo drugače, če se stvari v politiki in družbi nasploh ne bodo spremenile. Na vprašanje, ali Slovenija dovolj odločno vpliva na Avstrijo pri zagotavljanju pravic slovenske manjšine, je odgovoril, da ni nikoli opazil, da s strani slovenske države »ne bi bilo resnega, argumentiranega zavzemanja za dvojezične krajevne napise in za rešitev drugih manjšinskih vprašanj. Manjšini lahko najbolj pomagamo, če imamo z Avstrijo dobre politične in gospodarske odnose in »avstrijski strani govorimo, da je tudi zanjo ustrezno reševanje manjšinskega vprašanja preizkusni kamen pravne države, demokratičnosti, kulturnega dialoga in dobrih odnosov.

Enotna lista, politična stranka Slovencev na Koroškem, je vodji deželne upravne akademija Simonu Korenjaku predlagala organizacijo tečajev za uradnike, ki poslujejo v slovenščini na uradih, kjer je po zakonu mogoča uporaba slovenščine. Na nekaterih uradih so zaposleni ljudje, ki slabo govorijo slovensko. Enotna lista predlaga, da bi morali dobiti ti uradniki poseben dodatek, kot ga prejemajo uradniki za druge dodatne kvalifikacije. V tem primeru bi se za uradniški poklic odločali tudi absolventi slovenskih izobraževalnih ustanov, ki se sedaj zaposlujejo zunaj Koroške. Po podatkih uradov Slovenci premalo zahtevajo poslovanje v njihovem jeziku. Uporaba slovenščine na uradih ni milost, ampak pravica. Slovensko je mogoče poslovati na uradih v skoraj 20 občinah, na okrajnih sodiščih v Pliberku, v Železni Kapli in v Borovljah, na okrajnih glavarstvih Velikovec, Celovec-dežela in Beljak-dežela, v dvojezičnih ustanovah in šolah in na policijskih inšpekcijah na dvojezičnem območju. Slovenski tednik za Koroško Novice je zapisal, da je mogoče tudi na uradih deželne vlade dobiti odloke v slovenščini.