Anja Čarman v Pekingu največ pričakuje od discipline 200 m hrbtno. (Foto: Gorazd Kavčič)

Velika želja plavati v finalu

Plavalka Anja Čarman si na olimpijskih igrah želi finala na 200 m hrbtno. V tej disciplini je pred kratkim popravila svoj štiri leta star osebni rekord.

Godešič – Na olimpijskih igrah v Pekingu bo nastopila tudi plavalka Merit Triglava Anja Čarman. Največ stavi na disciplino 200 m hrbtno, v kateri je pred kratkim na mednarodnem mitingu v Zagrebu s časom 2:12:59 za 53 stotink sekunde popravila svoj štiri leta star osebni rekord z evropskega prvenstva v Madridu leta 2004. »Nisem pričakovala rezultata pod 2:13:00. Moja želja je bila izboljšati rezultat iz Rima in z državnega prvenstva v Kranju, tako da sem res zelo zadovoljna,« je povedala 23-letna plavalka z Godešiča, o razlogih, da je za izboljšanje osebnega rekorda potrebovala štiri leta, pa dodala: »Vmes sem plavala tudi v prosti tehniki in se lani odločila, da se posvetim samo hrbtnemu slogu. Posledično so sedaj boljši tudi časi.« Vrhunec sezone zanjo bo seveda nastop na olimpijskih igrah, kjer je njena velika želja nastopiti v finalu v disciplini 200 m hrbtno. »Če bom hotela priti v finale, bom verjetno morala plavati pod 2:10:00. S takšnim rezultatom bi bila presrečna, ne morem pa reči, če bo to možno. To so moje želje. Forma se dviga, normalno treniram naprej in videli bomo, kako bo,« razmišlja o možnostih v Pekingu, kjer bo plavala tudi na 100 m hrbtno.

Plavalka, ki sicer študira in trenira v Združenih državah Amerike, do diplome ji manjka še eno leto, je v Slovenijo prišla sredi maja. Dvakrat dnevno je v kranjskem bazenu trenirala pri klubskem trenerju Sandiju Savniku, seveda v sodelovanju s Stevom Collinsom, svojim trenerjem v ZDA. »Priprave so zelo sproščene, seveda v smislu, da mi ni treba zraven misliti še na cel kup izpitov, seminarskih nalog, različnih projektov v šoli. Zelo mi ustreza, da se lahko pripravljam doma s podporo domačih in prijateljev. Sedaj me najprej čakajo priprave v Dubrovniku, sredi julija pa v Slovenijo pride trener Steve Collins in skupaj bomo v Kopru naredili še zadnje priprave pred odhodom na Kitajsko,« je še povedala Čarmanova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 21. julij 2024 / 07:45

Med prepirom ga je z nožem zabodel v hrbet

Kranjsko okrožno sodišče je ta teden začelo obravnavati obtožnico zoper Emirja Bajrektarevića, ki mu tožilstvo očita, da je konec lanskega leta z nožem skušal ubiti Josipa Leskovarja.

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:48

Podirajo stari vrtec

V Valburgi poteka rušitev starega vrtca, ki so ga po inšpekcijski odločbi morali zapreti do letošnjega poletja. Ob njem so že pred leti odprli novega, ki bo predvidoma prihodnje leto dobil še prizidek...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:44

Ujel je prazne ulice

Kamničan Nino Rakovič je zaradi cerebralne paralize že od rojstva na invalidskem vozičku. Poleg tega, da ne more hoditi, ne more niti govoriti, lahko pa ustvarja. In Nino s svojim fotoaparatom to počn...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:42

Volitve v državni zbor na Gorenjskem

Na dosedanjih volitvah poslancev v državni zbor so izidi na Gorenjskem odslikavali razmerja med političnimi strankami na slovenski ravni, vendar z nekaj manjšimi odstopanji. Stalnica je bila nadpovpre...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:32

Odvetnik

Kersnik je prav tedaj, leta 1875, objavil obsežen roman Na Žerimljah, katerega so vsi povzdigovali v višave in je tako tudi on hodil naokrog s privzdignjenim nosom. Pa čeprav je bil leto d...

Zanimivosti / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:29

Urbana poslikava

Grafit je napis ali slika na javni površini, največkrat na zidu, je tipičen za mestno subkulturo in pogosto vsebuje elemente uporništva do ustaljenih družbenih norm. Endi E. Pašić, mladi stari znan...