Maksovo slovo od jagod

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 29. junij 2008 / 06:00

Maks Vrečko z Zgoše je v življenju počel že veliko zanimivih "stvari", redil je tudi noje, letos je marsikoga presenetil z napovedjo, da se bo z jagodami ukvarjal samo še letos in prihodnje leto.

Zgoša - Maks Vrečko je še dokaj mlad, star osemintrideset let, a ima za sabo že zanimivo življenjsko in poklicno pot. Bil je policist, gojil je noje, že štirinajst let prideluje jagode, ob tem pa napoveduje, da se bo z jagodami ukvarjal samo še letos in prihodnje leto. V prostem času rad deska na snegu in na vodi, kolesari po gorskih poteh, pleše, piše knjige … Napisal je tri knjige, eno o trženju na kmetiji in dva vodnika za gorske kolesarje.

Izvira iz Begunj, natančneje iz Krpina, že kot otrok je rad pomagal na kmetiji svojih starih staršev. Ko se je pri štirinajstih letih moral odločiti za nadaljnje šolanje, pravi, da ni imel pojma, kaj bi počel v življenju. Izbral je poklic policista. Tri leta je delal v splošni policiji na Jesenicah in sedem let v prometni v Kranju. »To službo sem opravljal z veseljem, vendar sem ugotovil, da me utesnjuje. Na prometno varnost sem gledal malo drugače kot nekateri moji poklicni kolegi, imel sem tudi precej idej o tem, kako še izboljšati varnost. Ker rad osebnostno rastem in tudi opazujem rezultate svojega dela, sem se znašel v začaranem krogu.«

Iz policije k nojem in jagodam

Maks je iz tega kroga »izstopil« leta 1998, takrat se je na kmetiji Pr' Čufanku na Zgoši, kamor se je priženil, skupaj z ženo Andrejo posvetil pridelovanju jagod, že leto prej je zato, da ne bi bil odvisen le od ene dejavnosti, začel še z rejo nojev. Ker sta obe dejavnosti hitro rasli, se je spet moral odločiti, za obe zaradi pomanjkanja zemljišč in obsega dela ni bilo »prostora«. Farmo, ki je na vrhuncu štela sto šestdeset nojev in za katero pravi, da je bila med najuspešnejšimi na svetu, je po petih letih zaprl in se posvetil le jagodam. Prideluje jih na enem hektarju, lani je imel 21 ton pridelka, letos ga bo dve toni manj. Z blagovno znamko Baronove jagode se je uveljavil na Zgornjem Gorenjskem, z internetno stranjo je trg razširil domala na vso Slovenijo. Presežke svežih jagod predeluje in ponuja kupcem tudi jagodno marmelado, sokove, piškote, marmelado v darilni embalaži … Ko ga vprašamo po načrtih, preseneti z izjavo: »Jagode bom prideloval samo še letos in prihodnje leto, potem ne več. Za ta korak sem se odločil zato, ker v tej dejavnosti ne vidim več možnosti za osebno rast, hkrati pa se zavedam, da še vedno nisem dosegel vsega, kar bi lahko. Tudi potlej bom počel stvari, ki me veselijo, vendar dokončne odločitve še nisem sprejel. Doslej sem se vedno dobro odločil, upam, da se bom tudi tokrat. Veliko izkušenj imam pri trženju, drugim bi lahko pomagal pri internetu …«

Deska, kolesari, pleše, piše knjige …

Ob tem, ko rad obiskuje delavnice o trženju, poslu in osebnostni rasti, se v prostem času navdušuje nad športom, rekreacijo. Deska na snegu in predseduje celo komisiji za deskanje pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, deska po vodi in se uči »kajtanja«, z ženo obiskuje plesno šolo Urška in se ukvarja z gorskim kolesarstvom. Napisal je dva gorsko kolesarska vodnika po Gorenjskem, prvega že pred enajstimi leti, drugi je izšel letos. Prvi s petintridesetimi izleti je bil kot petelin, ki zapoje prezgodaj. Dve leti ga ni nihče »povohal«, nato je v dveh letih pošel in so ga morali ponovno natisniti. Letos je pri založbi Sidarta izšel njegov drugi vodnik, ki je »nadgradnja« prvega. Dodal je nekaj novih poti, skupno jih je 41, nekatere je spremenil, nove pa so vse fotografije.