V družbi pastirjev in krav

Začela se je pašna sezona, ki je na Veliko planino že zvabila okoli trideset pastirjev in tristo glav živine.

Velika planina - V soboto, 14. junija, so kljub deževnemu in celo sneženemu vremenu pastirji iz številnih vasic severnega dela kamniške občine po sklepu pašne skupnosti na Veliko planino odgnali svojo živino. Minuli konec tedna so se jim pridružili še nekateri, pred njimi pa je planina samevala, saj se morajo pastirji držati pravil svojega združenja, ki določi prvi dan paše.

»Trava je odlična, krave pa so, kot kaže, tudi komaj čakale, da pridejo sem gor, saj dajejo še enkrat več mleka kot v dolini,« so navdušeni pastirji, ki mleko že predelujejo v sir in skuto ali kisajo na policah v svojih pastirskih bajtah. O svojih kulinaričnih dobrotah ne govorijo radi preveč naglas, saj je poletno bivanje na planini kakemu pastirju že zagrenila inšpekcija, a za domače in dobre pastirske hrane željne obiskovalce se pri prijaznih pastirjih, ki pa s svojo ponudbo včasih med seboj sicer prikrito kar malo tekmujejo, najde marsikaj.

Predvsem pa so mlečne dobrote imenitna popestritev turistične ponudbe, kamor vsekakor sodi tudi Preskarjeva bajta, urejena v pastirski muzej. Letos je ta zaščiteni primerek pastirske arhitekturne dediščine, ki pa še vedno ni deležen pozornosti, ki bi si jo s svojo edinstvenostjo zaslužil, dobil novega oskrbnika, saj jo je v upravljanje dobilo podjetje Velika planina – zaklad narave. Pred bajto obiskovalce, ki se na planino povzpnejo večinoma iz Stahovice ali planine Kisovec, najpogosteje pa se do Zelenega roba pripeljejo z gondolo in sedežnico, sprejema Andrej Prešern, oblečen v pastirsko nošo, ki si jo v celoti izdela sam – sešije srajco, izdolbe lesene cokle in sešije ogrinjalo iz lubja. »Z vsega sveta hodijo na Veliko planino. Organizirane skupine ali posamezniki. In zato pridem sem gor vsak dan, da Preskarjevo bajto pokažem vsem, ki jih zanima. Povem jim kakšno zanimivost o pastirskem življenju, pokažem notranjost bajte, ki je opremljena le z najnujnejšimi stvarmi, ter pokažem, kako se izdelujejo trniči,« pravi Andrej, ki ob lepem vremenu ob koncih tedna v muzejsko bajto spusti tudi po sto ljudi na dan.

V pastirskem naselju ali velikem stanu je te dni zelo živahno. Pastirji se še pripravljajo na poletno življenje na planini, urejajo cesto, ki je namenjena le najnujnejšim dostavam, saj motorni promet na planini ni dovoljen, čistijo pašnike, ob lepem vremenu pa ne manjka številnih obiskovalcev in skupin iz tujine.

Pastirji opozarjajo, da je planina v poletnih mesecih predvsem domovanje krav, zato bi morali biti pohodniki in obiskovalci pri srečevanju z njimi bolj previdni. »Včasih se zgodi, da kdo kravo boža, se ji preveč približa ali je preprosto ne pusti pri miru, ne opazi pa, da ima ob sebi telička. Takšna krava lahko koga tudi nabode,« opozarjajo pastirji.

Na Veliki planini bo tudi letos kar nekaj prireditev, tako športnih kot zabavnih, pastirji pa bodo tako kot vsako leto 9. in 10. avgusta pripravili svoj pastirski praznik.