Desetina volivcev glasovala o pokrajinah

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / torek, 24. junij 2008 / 06:00

Pokrajinski referendum je ob 11-odstotni udeležbi uspel na enajstih referendumskih območjih, v osrednji slovenski pokrajini in na južnem Primorskem pa je glavnina volivcev glasovala proti.

Kranj - Udeležba na referendumu je bila pičla, od 1,7 milijona volilnih upravičencev jih je na volišča prišlo 185.239 ali 10,94 odstotka. V večini referendumskih območjih so udeleženci glasovali za predlagane pokrajine, v osrednjeslovenski so predlog zavrnili z 62 odstotki glasov proti. Na Gorenjskem se je referenduma udeležila desetina vseh volivcev in je gorenjski pokrajini večinoma pritrdila. Zanjo je glasovalo 64 odstotkov volivcev, 36 odstotkov jih je bilo proti. Najvišjo volilno udeležbo, 18-odstotno, so zagotovili volivci iz občine Jezersko, najnižja pa je bila v mestni občini Kranj, kjer je na volišča prišlo le okoli osem odstotkov volivcev. Z najvišjimi odstotki za so gorenjsko pokrajino glasovali v občinah Žiri (76,47), Železniki (76,13) Gorenja vas-Poljane (74,53) in Šenčur (73,30), najnižje soglasje pa so ji dali na Jezerskem in v občinah zgornjega dela Gorenjske, na Bledu, Jesenicah, v Kranjski Gori, Radovljici, Tržiču in Žirovnici, kjer se je prek 40 odstotkov udeležencev opredelilo proti. V teh občinah so bili vladni rešitvi s 13 pokrajinami in v tem okviru enotni Gorenjski nenaklonjeni tudi župani, ki so se potegovali za Gorenjsko, razdeljeno na zgornji in spodnji del.

Sicer pa izide referenduma tolmači vsak po svoje. Premier Janez Janša jih je ocenil kot uspeh. Tudi če je bila udeležba nizka, rezultat šteje, in tisti, ki so prišli na volišča, so v veliki večini podprli pokrajine. Dejal je, da bo vlada upoštevala odločitev referenduma in v kratkem poslala v parlament predlog zakona. Glede osrednje slovenske pokrajine, ki so jo volivci zavrnili, pa napoveduje, da bosta po novem predlogu na tem območju predlagani dve pokrajini. Opozicija o uspehu referenduma razmišlja drugače: šteje ga za polom, nizko udeležbo pa pripisuje nesmiselno zastavljenemu referendumskemu vprašanju.

»Že sam odstotek volilne udeležbe kaže na neverodostojnost referenduma,« o izidu referenduma meni Janko S. Stušek, župan občine Radovljica, eden od osmih, ki so se v okviru vladnega predloga potegovali za samostojno zgornjo Gorenjsko, sicer pa za največ šest do osem pokrajin. »Tako nizke udeležbe še ni bilo na nobenem referendumu, kar kaže, da ga ljudje niso sprejeli. Pričakoval sem, da bo rezultat takšen, kot je, saj so se ljudje, ki so prišli na glasovanje, opredeljevali po splošnem prepričanju. Že vprašanje je bilo zastavljeno tako, da se niso mogli odločiti drugače. Dokaj visok odstotek glasov proti pa v občinah zgornje Gorenjske kaže na to, da so ljudje dojeli, da pri razdelitvi na pokrajine ne gre le za organizacijo države, pač pa za delitev denarja, in da Gorenjska noče biti več zadaj, ko gre za delitev pogače.«

Milenko Ziherl, poslanec SDS iz Škofje Loke, pravi, da mu je žal, ker na referendum ni prišlo več ljudi. »Če imaš priložnost, da poveš svoje mnenje, jo je pametno izkoristiti,« meni poslanec, ki je šel na svoj prvi referendum v Škofji Loki kot osemnajstletni mladenič. »Udeležba je bila nizka, a so udeleženci pokazali, kaj menijo o pokrajinah: deset so jih izglasovali, o dveh pa bo še treba iskati rešitve. Izglasovana je tudi pokrajina Gorenjska, čeprav se je pojavila politikantska ideja o dveh Gorenjskah. Ta je nesmiselna, enako kot bi ljudi spraševali o dveh hokejskih klubih Acroni ali pa o dvojih Avsenikih. In tudi cena referenduma, med 250 in 300 tisoč evri na Gorenjskem ni tako visoka, kot bodo velike možnosti, ki jih bo pokrajina dobila z denarjem, prerazporejenim iz državnega proračuna. Tudi kakšna knjižnica bo tako lažje dosegljiva, kot pa je sedaj, ko se moramo za vsako naložbo v Ljubljani postaviti v vrsto. Naj še omenim dejstvo, kako so zacvetele male občine, denimo Žiri, Železniki, Gorenja vas-Poljane, odkar so samostojne. Podobno analogijo lahko najdemo tudi v zvezi z regionalizacijo države.«

Župan občine Cerklje Franc Čebulj, ki je v zvezi s pokrajinami od vsega začetka v dvomih, pa je referendumski izid komentiral takole: »Kot sem predvideval, je politika z referendumom dobila rdeči karton. Vsa politika, ne le vladna. Pričakujem, da bodo stvar ustavili in si prizadevali, da se v zvezi s tem vprašanjem doseže konsenz. Treba se bo odločiti, ali potrebujemo tolikšno število pokrajin ali jih je morda dovolj že šest in Ljubljana, saj bi bilo škoda, če bi s preveliko drobitvijo Slovenije podirali zgodovinske meje med pokrajinami.«

Poslanec LDS Borut Sajovic in župan občine Tržič pa meni: »Izid referenduma je bil pričakovan, nizka udeležba pa je kaj slabo spričevalo za predlagatelje referenduma. Dokazuje, da ljudem niso znali postaviti pravega referendumskega vprašanja, ki bi zadevalo financiranje in pristojnosti pokrajin ter njihovo število. Edina dodana vrednost, da so volivci izglasovali pokrajine, je, da si takšne ureditve želijo. Pričakovana je bila tudi opredelitev volivcev na Gorenjskem, ki so glasovali za enotno pokrajino. Tako so glasovali tudi v občinah na zgornjem delu Gorenjske, s čimer volivci niso podprli pokrajine, razdeljene na dva dela. S tem, menim, da je zgodbe o Zgornji Gorenjski konec.« Poslanec še dodaja, da je referendum o pokrajinah predvolilna tema, in čeprav pokrajine tudi sam podpira, je prepričan, da to ne more iti na silo.