Najboljši band na postaji

Gas station, Bus station, Train station: postaje, kjer se napolniš, od koder odpotuješ, do naslednje ulice, daleč stran ... Jazz Station Quartet je postaja, ki zapeljuje s swingom, in odpelje tja, kjer je ples. Nedavni "špil" na Dunaju so v letos rojenem kranjskem bandu izkoristili za dušo in dobro ime.

Dobro ime imate, Jazz Station Quartet …

Petra: »A ne da.«

Brez heca. Res mi je všeč. Jazz s postaje. Na postaji se tako ali tako začne vsako potovanje. Razen če greš s svojim avtom … Kje se je začela vaša pot? Kolikor vem, si ti, Petra, na Jazz Kampu obiskovala seminar petja pri Ines Reiger?

P: »Pravzaprav se je naša celotna zasedba prvič srečala na Jazz Kampu. Vsak je sicer delal s svojim mentorjem, vsi pa smo se učili jazza. Jaz, Toni in Bojan smo bili celo skupaj v zasedbi, ki je za večerni nastop pripravila nekaj programa …«

Toni: »Na kampu se vedno sestavi nekaj takih delovnih bendov, ponavadi okrog bobnarja profesorji izberejo še druge glasbenike in te zasedbe potem popoldan v prostem času vadijo program za zvečer. Mi trije smo bili skupaj, Jaka je imel svojo zasedbo, kjer so znali že nekaj več kot mi. Za nas je bil kamp prvo konkretnejše spoznavanje z jazzom.«

 

Takrat ste prvič igrali skupaj, katero skladbo?

P: »Fly Me To The Moon. Sinatra.«

T: »To je bilo pred slabima dvema letoma. Jeseni sva se s Petro srečala na nekem koncertu in sva si bila takoj edina, ej, kaj če bi naredila en bend.«

P: »Potem sva čisto zares zagrabila za idejo. Oba.«

T: »Bilo je nekaj dogovorov, a nič pametnega, nakar sem mojega starega prijatelja Primoža Grašiča vprašal, ali ve za kakšnega kitarista. Bojana Kralja vzemi, saj ste na kampu igrali skupaj, mi je svetoval. Odlično. Potem je bilo treba najti še bobnarja.«

 

Jako?

T: »Ne še. Edini jazzovski bobnar, ki sem ga poznal, je bil Jaka. Poklical sem ga, če morda koga pozna, ki bi igral z nami. Njega si nisem upal niti vprašati, saj smo bili mi še čisti začetniki v jazzu, on pa je zadevo že obvladal. Predlagal je Iztoka Repovža, ki je potem leto dni igral z nami, a na koncu nekako nismo šli skupaj. Imeli smo špil na eni poroki in je kar dobro izpadlo.«

 

Sta še poročena?

T: »O seveda sta še. Zadnjič sta bila na našem koncertu.«

 

To je dober znak. Se ti, Jaka, ni zdelo za malo, da ni tebe vprašal, ali bi igral?

Jaka: »Tudi če bi me, ne vem, če bi privolil. Takrat nisem imel v mislih kakšnega banda. Igral sem še v eni zasedbi, tu je delo v glasbeni šoli …«

T: »Po slabem letu smo spet ostali brez bobnarja in takrat sem uporabil dobro »finto«. Jake spet nisem upal direktno povabiti v band, pa sem mu rekel, da imamo zmenjena dva špila, pa smo brez bobnarja, če bi nam pomagal. Saj veš, na prave jazzerje lahko računaš.«

 

Sliši se mi nekako mafijsko, ponudil si mu nekaj, česar ni mogel odkloniti …

T: »Kaj pa vem. Je rekel, da bo prišel na vajo in bomo poskusili, če bo šlo. Ko sva se tisti dan menila za vajo, sem ga kar videl, da je prehitro obljubil. Ko smo začeli igrati, pa so mu usta kar sama šla narazen. Kar povej, Jaka, si mislil, da bo precej slabše …«

J: »Rekel sem si, dva špila bom odigral, potem bomo pa že kakšnega novega našli. Ko sem jih poslušal, sem bil prijetno presenečen. Nisem pričakoval tako zavzetega pristopa, imeli so super repertoar … Takoj sem dobil občutek, da mislijo zares. Zato sem se hitro odločil, da s skupnimi močmi lahko še kaj več naredimo.«

 

… nisi se slabo odločil, a ne?

J: »Res ne. Odziv je bil dober, tista dva koncerta sta super izpadla, hkrati pa so nas začeli vabiti na različne konce …«

P: »Naš, lahko bi rekli, promocijski špil v Gostilni Arvaj je bil v tem smislu prelomen. Kjer igramo, je ponavadi prav veselo.«

 

Veselo z jazz standardi?

P: »Pravzaprav igramo plesno muziko. Take glasbe se kot otrok spomnim iz risank in starih filmov. Ko se je pred leti v Ljubljani na Kodeljevem začela razvijati swingovska plesna scena, sem se še bolj navdušila na to glasbo. Marsikoga preseneti, ko gre na jazz koncert, tam pa takoj prepozna pesmi, na katere je mogoče uživati tudi v plesu.«

 

Kako zbirate skladbe …

P: »Tisto, kar nam je všeč.«

T: »Na začetku je bila demokracija. V excelu smo naredili tabelico, v katero je vsak vnesel svojih pet predlogov in tisti, ki je dobil največ kljukic, je prišel na repertoar. Danes se dogovorita Jaka in naša šefica in to potem igramo. No, malo pretiravam, v končni fazi vedno delamo skupaj.«

P: »Za vsakega je kakšna skladba boljša kot druge. Vsak se kje rad izkaže.«

T: »Prej smo vse skladbe začeli »naravnost«, tako kot smo začeli, smo tudi končali. Ko je prišel Jaka, se je dinamika naših skladb zelo spremenila, veliko se menja tempo, vmes je kakšen bobnarski solo, Petra lahko kontaktira z občinstvom …«

P: »Še ena prelomnica so ljudske, ki jih je Jaka priredil posebej za naš nastop na Dunaju. Super so izpadle.«

J: »Stremimo k čimbolj raznolikemu repertoarju. Ljudske sem za naš band priredil posebej za Dunaj, kjer smo nastopili na slovenskem večeru na tamkajšnjem Inštitutu za slavistiko. Ob taki priložnosti se spodobi igrati kaj slovenskega, mar ne. Petra mi je prinesla pesmarico Škrjanček poje, češ da bi se v njej dalo dobiti kaj zanimivega. Besedila so prava žalost, pesimizem, on je šel na vojsko, ona je vzela drugega, oni je revnega stanu … Vendarle pa sem našel nekaj veselih, kot recimo Fantje po polj gredo, Sem deklica mlada vesela in S'noči sem na vasi bil … Napisal sem aranžmaje, na vaji je v pesem vsak vložil svoje znanje in moram reči, da pesmi prav fino zvenijo.«

T: »Midva z Bojanom sva na začetku malo pisano gledala, češ kaj bomo zdaj to žalost igrali, po dveh, treh vajah pa so ljudske izpadle nadpovprečno dobro.«

 

Lastne skladbe?

P: »To je naslednji korak. Nekaj že imam v mislih.«

 

Poleti?

T: »Malo morja in nekaj špilov. Avgusta pa spet Jazz Kamp, kjer se bomo kaj novega naučili.«

 

Nova naložba v band …

J: »Saj veš, kako je, nikoli ne znaš vsega …«

T: »Profesorji so toliko boljši od nas, da se lahko še marsikaj naučimo od njih.«

 

Če boste kdaj potrebovali koga za preštevati bankovce, bi lahko moja skromna malenkost …

J: »Tako velik posel to vendarle še ni, ha, ha. Mi trenutno predvsem zelo uživamo pri igranju, želimo čim bolj napredovati, biti čim boljši. Seveda pa imamo spletno stran, ki jo dela Toni, oblikoval pa jo je naš mojster za tehnične zadeve, Janez.«

P: »V soboto, 28. junija, dopoldne bomo promocijsko igrali na Glavnem trgu v Kranju, swingerji pridejo plesat. Ej, ful bo veselo.«

 

O tem ne dvomim. Ampak res imate dobro ime Jazz station …

T: »Quartet.«

 

Ker ste štirje …

T: »Bi rekel, he, he.«

 

Bi igrali na poroki v Kazahstanu, če bi vas povabili …?

P: »Zakaj ne … Prvi na vrsto pride Jaka, letos poleti. Potem bom pa med samimi poročenimi moškimi.«

 

Ampak v super vzdušju …

P: »Vsekakor. Fantje so res ta pravi.«

T: »Jaka kot najmlajši najbolj uspeva. Saj si videl na Dunaju, mladenke samo njega obletavajo, midva z Bojanom pa tam pr' kraj' stojiva. No, sendviče nama je pa le prinesel …«