Pokrajine na referendumu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 20. junij 2008 / 06:00

Zadnji teden pred referendumom o pokrajinah je zaživela referendumska kampanja. Opozicija nasprotuje sedanjemu vladnemu predlogu, koalicija pričakuje, da ga bodo ljudje v nedeljo na referendumu podprli in bo lahko na novo oblikovani zakon še do konca mandata potrdil državni zbor.

V začetku referendumske kampanje je kazalo, da ta ne bo posebej živahna. Le minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je z nekaterimi ministri krožil po Sloveniji in županom ter gospodarstvenikom znova dokazoval potrebo po pokrajinah. Tako je bilo tudi pred kratkim na Bledu, kjer smo o pokrajinah, tudi o Gorenjski, slišali že večkrat slišano. Opozicija je takšni vladni »turneji« po Sloveniji očitala, da se gre vlada predvolilno kampanjo za denar davkoplačevalcev, na kar je ta teden odgovoril predsednik vlade Janez Janša, češ da se s promoviranjem pokrajin ukvarjajo že od začetka mandata in se nameravajo še naprej. Zadnji teden pa se je referendumska kampanja razživela. Koalicijske stranke pozivajo volivke in volivce, naj pridejo na referendum in glasujejo za, češ da Slovenija pokrajine potrebuje za hitrejši in enakomernejši razvoj. Tri največje opozicijske stranke pa so tokrat nastopile skupaj in nasprotujejo pokrajinam, kakršne predlaga vlada. Glede referenduma pa menijo, naj se ga ljudje vendarle udeležijo in glasujejo po svoji presoji.

Janez Janša je ta teden na novinarski konferenci znova spregovoril o pomenu pokrajin in spomnil na to, da so o štirinajstih pokrajinah že v prejšnjem mandatu govorili v Pahorjevi SD. Ta je projekt dolgo podpirala, ko pa se je pokazala realna možnost, da bodo pokrajine ustanovljene in da bo to uspeh sedanje vladajoče koalicije, pa je podporo odtegnila. Premier je dejal, da se tako ozek in sebičen pogled ene stranke ne bi smel postaviti nad interese države. Sicer pa obljublja, da bo koalicija upoštevala referendumski izid. Takoj nato bo pripravila nov zakonski predlog o pokrajinah in ga poslala v parlamentarni postopek, kjer obstaja realna možnost, da bo sprejet do konca mandata. Tudi od opozicije namreč pričakuje, da bo upoštevala referendumski izid in dala soglasje k zakonu, ki terja dvotretjinsko večino.

Župani so za pokrajine …

Predreferendumsko dogajanje pa je bilo te dni živahno tudi na Gorenjskem. Poslanca SDS Branko Grims in Bojan Homan ter župana iz te stranke Miro Kozelj (Šenčur) in Milan Čadež (Gorenja vas-Poljane) so predstavili stališča do predlagane gorenjske pokrajine. Miro Kozelj je dejal, da so bili v preteklosti ljudje v dvomih glede ustanovitve sedanjih manjših občin, njihov razvoj pa je dokazal, da je bila takratna odločitev prava. Enako uspešnost pričakuje tudi od razdelitve Slovenije na pokrajine. Milan Čadež je menil, da bi bile pokrajine koristne, saj bi bilo odločanje bližje, sedaj pa občine v razmerju do države težko kaj dosežejo, na njena vrata pač trka dvesto županov.

Župani vseh političnih barv podpirajo ustanovitev pokrajin, sta zatrdila župana SDS, Bojan Homan pa je dejal, da sta enakega mnenja tudi obe združenji občin. Pokrajine bodo pomenile olajšanje tudi za tiste, ki sprejemajo odločitve na državni ravni, ne bo več treba odločati o vsaki cesti, šoli, bolnišnici posebej, to bodo poslej za svoje območje lahko počele pokrajine. Glede Gorenjske pokrajine pa meni, da ne more biti nobenega dvoma. Branko Grims je prepričan, da to velja tudi za vse druge predlagane pokrajine, dvomi obstajajo zgolj v zvezi z osrednjo slovensko pokrajino. Če ne bo sprejeta takšna, kot je predlagana, bodo predlog znova oblikovali in območja, kjer ne bo soglasja zanjo, priključili drugim pokrajinam. Referendum bo dal jasno sporočilo, pravi Grims in dodaja, da se opozicija spreneveda, kar zadeva število pokrajin, češ da jih je ravno SD v prejšnjem mandatu predlagala štirinajst, sedaj pa je preprečila sprejem zakona s takšnim številom pokrajin. »Če je pokrajin preveč, pa naj povedo, katere ne bi imeli,« meni Grims in znova opozori na to, da je takšno stališče vodstva SD v nasprotju s pričakovanji županov SD, ki pa si pokrajin želijo.

… vendar ne vsi

Ves čas, odkar traja razprava o pokrajinah, je znano stališče županov zgornjega dela Gorenjske. Ta teden so ga znova potrdili Janez Fajfar (Bled), Franc Kramar (Bohinj), Peter Torkar (Gorje), Tomaž Tom Mencinger (Jesenice), Jure Žerjav (Kranjska Gora), Janko S. Stušek (Radovljica), Borut Sajovic (Tržič) in Leopold Pogačar (Žirovnica) ter direktor razvojne agencije Ragor Stevo Ščavničar. Vsi razen Boruta Sajovca imajo tudi potrditve svojega občinskega sveta. Smo za enotno Gorenjsko, a pod pogojem, da jih je v vsej Sloveniji od šest do osem: če jih bo po vladnem predlogu trinajst, so na zgornjem Gorenjskem za svojo pokrajino, ponavljajo zgornjegorenjski župani. Upravičenost do zgornjegorenjske pokrajine narekujejo posebnosti tega območja in skupen turistični razvoj, pa tudi dejstvo, da ima ločena od preostalega dela Gorenjske višji indeks razvojne ogroženosti in bi po tej logiki od države dobila za tri milijone evrov več, kot bi ji pripadal sorazmerni delež v enotni gorenjski pokrajini. Vlada na pobudo z zgornjega dela Gorenjske ni dala drugega odgovora kot tega, da je trinajst pokrajin politična realnost. Svojim občanom sedaj župani priporočajo, naj na referendumu glasujejo proti in s tem omogočijo razpravo, ki bo prinesla pravičnejšo razdelitev Slovenije na pokrajine. Poleg tega se jim zdi referendumsko vprašanje nesmiselno, češ da ljudi sprašuje po tem, ali želijo živeti na Gorenjskem, medtem ko o alternativni pokrajini ne sprašujejo.

Na novinarski konferenci so župani referendum označili kot nesmiseln in bi bilo bolje, ko bi pol milijona evrov raje namenili kateri od cest na Gorenjskem. Borut Sajovic, ki podpira stališče o zgornjem delu Gorenjske, se tudi kot poslanec zavzema za šest pokrajin (z močno Gorenjsko do Trojan in Ljubljane), sicer pa tudi ostali župani menijo, da sedanjemu predlogu geografsko zaokrožene in celovite Gorenjske manjka devet občin (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice), nekatere od njih so bile tudi v konzorciju CERO Gorenjske, s čimer dokazujejo svojo interesno navezavo na Gorenjsko.